NARAVNA DNEVNA KREMA – IZDELANA IZ ETERIČNIH OLJ IN HIDROLATOV: KOROMAČ, ŽAJBELJ, SIVKA >>> VEČ POGLEJ TU – UGODNA PONUDBA!

Domača zdravilna zelišča so še vedno zelo priljubljena, čeprav je bilo videti da bodo potonila v pozabo. Vendar nas je industrijski napredek preplavil tudi z neprijetnimi izkušnjami. Zato se  počasi spet vračamo k znanju in izkušnjam naših prednikov. Nabiranja zelišč se mora lotiti z nekaj znanja, saj je lahko zaužitje strupenega zelišča tudi smrtno nevarno.

Zelišča in izvlečki iz zelišč, kot so eterična olja in hidrolati, so pogosto zastopana pri izdelavi naravne kozmetike, ki je vse bolj priljubljena. Zdravilna zelišča lahko naberemo tudi sami, odpravimo se na izlet v naravo, vendar pozor! Nabiramo samo rastline, ki jih resnično poznamo!

Kazalo

Domača zdravilna zelišča

Zdravilne rastline uporabljamo samo za lajšanje zdravstvenih tegob in nikakor ne smemo zanemariti uradne medicine. Preprečevanje in zdravljenje različnih zdravstvenih tegob z zelišči imenujemo fitoterapija.

V domači zeliščni lekarni imamo običajno zdravilna zelišča za lajšanje naslednjih zdravstvenih težav:

Zdravilna zelišča v Sloveniji

V Sloveniji poznamo izredno veliko zdravilnih zelišč, mnoge med njimi tudi gojimo na vrtu. Med najpomembnejšimi so vsekakor timijan in materina dušica, rman, ognjič, baldrijan, ameriški slamnik, sivka in še mnoge druge dišeče rastline. V nadaljevanju vas vabim na skupno druženje z zelišču, ki jih v Sloveniji najbolj pogosto uporabljamo.

Ameriški slamnik 

Ameriški slamnik, Echinacea angustifolia, izhaja iz planjav Severne Amerike. Tam je bil ameriški slamnik najbolj pomembno zelišče indijskih plemen. Uporabljali so ga predvsem za zdravljenje ran in pri kačjih pikih. Pri nas gojimo večinoma tri vrste Ehinaceje in sicer ozkolistno, škrlatno in bledo. Ameriški slamnik prepoznamo po lepih in dolgo cvetočih cvetovih v škrlatni, beli ali nežno roza barvi.

Pri ameriškem slamniku uporabljamo korenine in cvetove. Cvetove nabiramo ko so popolnoma odprti. Korenine nabiramo v jeseni, ampak šele ko je rastlina stara vsaj štiri leta. V korenini ameriškega slamnika se nahajajo polisaharidi in smole, ki delujejo kot razkužilo in uničujejo glivice. Te učinkovine imajo pomemben vpliv na imunski sistem! Vsebujejo tudi glikozide, ki zavirajo delovanje bakterij in virusov. 

Ehinaceja je zaradi vsebnosti pomembnih učinkovin izredno učinkovito sredstvo za lajšanje težav pri gripi, prehladnih obolenjih, pri okužbah zgornjih dihal in tudi pri okužbah sečil. Najpogosteje ameriški slamnik uporabljamo pri prehladu, saj krepi imunski sistem in s tem pomaga telesu da si hitreje opomore. 

Za lajšanje težav pri prehladu, vnetem grlu, gripi in pri bronhitisu, vzamemo po 3 kapsule 325 mg na dan. Kot preventivo za preprečevanje okužbe jemljemo po 2 kapsuli na dan.

Uživamo lahko tudi tinkturo ameriškega slamnika, vzamemo trikrat na dan po 15 kapljic, ki jih razredčimo z vodo. Tinkturo ameriškega slamnika lahko naredimo tudi sami iz cvetov, stebla in listov  ali pa samo iz korenine.

ameriški slamnik
AMERIŠKI SLAMNIK ZA KREPITEV IMUNSKEGA SISTEMA! POGLEJ VEČ!

Tinktura iz ameriškega slamnika

Celo cvetočo rastlino razrežemo, uporabimo tudi steblo in liste. Drobno razrezano zelišče damo v steklenico s širokim vratom in čez prelijemo najmanj 50% alkohol, lahko tudi dobro domače žganje. Kozarec dobro zapremo in ga postavimo na temno in hladno mesto.

Običajno pustimo kozarec na hladnem tri tedne do enega meseca. Vmes vsebino večkrat pretresemo. Po enem mesecu vse skupaj precedimo in prelijemo v temne stekleničke, ki jih prav tako hranimo v hladnem prostoru. 

Tinkturo ameriškega slamnika uživamo po kapljicah in sicer od 15 do največ 30 kapljic na dan. Tinkturo razredčimo z vodo ali čajem, najbolje da pričnemo uživati po nekaj kapljic in nato vsak dan povečujemo.  Pripravki iz ameriškega slamnika niso primerni za ljudi, ki trpijo za avtoimunskimi boleznimi kot je na primer lupus. Prav tako ni primeren za ljudi ki trpijo za multiplo sklerozo ali tuberkolozo. 

Pripravke iz ameriškega slamnika uživamo samo 10 dni skupaj, nato uživanje prekinemo za nekaj časa.

Poparek iz listov ameriškega slamnika pri prehladu

Za največji izkoristek zdravilnih učinkovin, je najbolje, da pripravimo poparek. Standardni terapevtski poparek pripravimo iz ene zvrhane žličke enega samega suhega zelišča ali dve žličk mešanice suhih zelišč. Ko pripravljamo poparek iz svežih zelišč, količino zelišč podvojimo.

Poparek iz posušenih listov ameriškega slamnika, pripravimo pri prehladu, gripi in kadar nas mrazi. Poparek pijemo trikrat na dan po eno skodelico.

Prevretek iz korenin ameriškega slamnika

V akutni fazi okužbe pri prehladu ali gripi, vzamemo 10 ml ali dve žlički prevretka iz korenin ameriškega slamnika  na dve do štiri ure. Še večji učinek dosežemo, če prevretek kombiniramo s poparkom konjske grive.

Prevretek pripravljamo iz bolj lesnatih delov rastline, kot so korenine ali oleseneli deli rastlin. Za standardni prevretek uporabimo eno žličko suhega zelišča ali dve žlički svežega zelišča, ki ga prelijemo s 175 ml vode. Posodo pokrijemo in zelišča zavremo, nato pa jih kuhamo največ 20 minut. Nato prevretek precedimo in ga uživamo po navodilih za vsako posamezno zelišče.

Tinktura ameriškega slamnika pri okužbah sečil in prehladu

Pri okužbah sečil vzamemo trikrat na dan eno žličko ali 5 ml tinkture ameriškega slamnika na dan. Pri povečanju bezgavk ali pri mononukleozi, učinek ameriškega slamnika povečamo z enako količino tinkture plezajoče lakote.

Pri prehladu ali gripi vzamemo 2 žlički ali 10 ml tinkture ameriškega slamnika takoj, ko nastopijo simptomi in ponovno do štiri krat na dan v naslednjih 48 urah.

Zdravilne lastnosti zelišč lahko izkoristimo s pripravo zelišč v alkoholu, ki se imenuje tinktura. Alkohol učinkuje kot konzervans, kar je odlično za shranjevanje zelišč izven sezone nabiranja. Pravilno narejena tinktura se obdrži do 12 mesecev.

Osnovni recept za izdelavo tinktur

Tinkture so precej močnejše od poparkov, prevretkov in maceratov, zato jih uporabljamo v manjših količinah. Tinkture lahko pripravimo različno močne, v razmerjih 1: 3 ali ali 1:5, kar je odvisno od samega zelišča, ki ga želimo uporabiti.

Naslednji standardni recept za pripravo tinkture bomo pripravili v razmerju 1:5.

Za izdelavo tinkture potrebujemo:

  • 200 gramov suhega zelišča (zelišča je potrebno prej posušiti, da zmanjšamo vsebnost vode v tinkturi)
  • 1 liter vodke ali dobrega domačega žganja

Zelišča drobno nasekljamo in damo v velik steklen kozarec, ter jih popolnoma prelijemo z alkoholom. Kozarec dobro zapremo in ga za dva tedna postavimo v temen in hladen prostor.

Kozarec občasno pretresemo in po dveh tednih mešanico precedimo skozi tanko tkanino, lahko muslin. Tinkturo prelijemo v manjše, temne stekleničke, ki jih hranimo na hladnem.

Angelika

Angelika, Archangelica officinalis, je že stoletja poznana zdravilna rastlina. Poznamo jo tudi pod imenom žlahtna angelika ali zdravilni gozdni koren. Angelika je dvoletna rastlina, divje raste ob rečnih bregovih ali vlažnih travnikih. Steblo zraste tudi do 3 metre visoko in je votlo, okroglo, modrikaste barve, medtem ko so listi pernato deljeni.

Cvetovi na koncu dolgega peclja so združeni v kobule in iz njih se razvijejo ovalni plodovi, ki imajo krilca, lahko jim rečemo tudi angelska krilca, od tu zelišču tudi ime. V renesansi je so imeli Angeliko za čudežni koren, uporabljali so jo za zdravljenje mnogih bolezni. 

Zdravilne učinkovine in uporaba angelike

Pri angeliki uporabljamo korenine, ki jih nabiramo v jeseni. Korenine operemo, razrežemo in posušimo na zraku. Uporabljamo jih za pripravo čajev, prevretkov, oblog in tinktur. V korenini angelike 1% eteričnega olja, ki ga sestavljajo beta felandren in aromatični kumarini: angelicin, bergapten in ostol. 

Pripravke iz korenin angelike najpogosteje uporabljamo za lajšanje prebavnih motenj, pri slabi prebavi in napenjanju. Zeliščarji angeliko priporočajo tudi pri bolečinah v želodcu in pri črevesnih krčih. V preteklosti so angeliko uporabljali za lajšanje kašlja, pri prehladu in gripi, saj lajša izkašljevanje. Izvleček iz korenine olajša bolečine v hrbtu in blaži revmatizme. Že leta 1978 so znanstveniki potrdili da imajo korenine angelike protivnetne in protibolečinske lastnosti. Eterično olje iz korenin angelike uničuje bakterije in glivice. 

Leta 1996 so z raziskavami dokazali, da učinkovina ostol v korenini preprečuje strjevanje krvi, zato bi lahko ta čudovita rastlina pomagal tudi pri zdravljenju tromboze. Ugotovili so tudi, da je učinkovina bergapten fotosenzibilna in lahko pomaga pri zdravljenju luskavice s pomočjo žarkov UVA. Angeliko lahko uživamo tudi kot grenko krepčilo, ki spodbuja delovanje žleze slinavke in prebavil, pospešuje prebavo in apetit. 

Previdno!

  • Pripravki iz korenine angelike niso primerni za nosečnice in doječe matere.
  • Med uživanjem pripravkov iz angelike se ogibajmo soncu, saj lahko, posebej pri svetlopoltih ljudeh, povzroči preobčutljivost na sončno svetlobo. 
  • Pripravkov iz angelike ne smejo uživati diabetiki in posamezniki, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. 

Artičoke

Artičoke, Cynara scolymus, spadajo v družino nebinovk. Njihova prvotna domovina je Sredozemlje, a jo vse pogosteje gojijo po celi Evropi. V 15. stoletju je bila artičoka priljubljena zelenjavna jed, zdravilne lastnosti so odkrili šele v 20. stoletju. Artičoka je trajnica, zraste tudi več kot meter visoko.

Njeno deblo je debelo in pokončno, ima velike nazobčane sivo zelene liste. Listi imajo dlakavo belkasto prevleko na spodnji strani. Artičoke imajo škrlatno zelene cvetove, ki so podobni osatovim. Cvetove obdajajo debeli ovršni listi, ki se poleti odprejo.

Pri artičokah uporabljamo liste in cvetove. Liste poberemo in jih posušimo. Uporabljamo jih za pripravo prevretkov ali za izdelavo tinktur. Neodprti cvetovi artičoke in mesnato dno cvetov je okusna zelenjava. 

Zdravilne učinkovine in uporaba artičoke v zeliščarstvu

Pripravke iz artičoke v zeliščarstvu uporabljamo predvsem za zdravljenje prebavnih motenj ki so povezane z žolčnikom in jetri. Flavonoidi ki se nahajajo v listih artičoke, spodbujajo pretok žolča in pospešujejo obnavljanje jetrnih celic. Izvlečki iz listov pomagajo zniževati povišan holesterol v krvi. Flavonodi v listih artičoke ob pomoči kalijevih soli in kislin delujejo kot diuretik in pomagajo blažiti težave z ledvicami. 

Prevretek iz artičokinih listov

Za varovanje jeter, pri težavah z ledvicam, pri prebavnih motnjah in pri povišanem holesterolu v krvi, si pripravimo prevretek iz artičokinih listov. 40 gramov posušenih listov artičoke prelijemo z enim litrom vrele vode, pokrijemo in jih namakamo 10 minut.

Nato prevretek precedimo in pijemo 3 skodelice na dan, vedno 20 minut pred obrokom. 

Tinktura iz artičoke

500 gramov posušenih listov artičoke prelijemo s 1 litrom domačega sadjevca, uporabimo lahko tudi vodko. Steklenico dobro zapremo in pustimo stati 15 dni. Nato tinkturo precedimo in prelijemo v manjše stekleničke. Tinkturo uživamo trikrat na dan, 3 čajne žličke raztopimo v polovici kozarčka vode ali čaja. 

Previdno! Pripravki iz artičokinih listov ne smemo uporabljati za zdravljenje žolčnih kamnov. Uživanje pripravkov iz artičoke se odsvetuje v nosečnosti in v času dojenja, saj artičoka zmanjšuje izločanje materinega mleka.

Seskviterpenski laktoni v listih artičoke lahko povzročijo alergične reakcije. 

Kamilica

Kamilica, Matricaria chamomilla, je med najbolj poznanimi zdravilnimi zelišči pri nas. Zraste do pol metra visoko in je močno razvejana enoletnica. Kamilica cveti od maja do septembra, cvetovi imajo značilen prijeten vonj. 

V cvetnih koških kamilice so učinkovine, zaradi katerih je ta rastlina tako zelo posebna. V koških najdemo eterično olje z azulenom, flavonoide, terpene, glikozide, grenčine in kumarinske spojine. 

Pripravki iz kamilice zavirajo učinkovanje bakterijskih strupov in so najbolj poznano domače razkužilo. Kamilice uravnavajo menstruacijo in blažijo krče gladkega mišičja. Poživljajo in pospešujejo prebavo, a jo hkrati tudi pomirjajo. 

Kamilični čaj

Kamilice običajno pripravljamo kot poparek. Za skodelico čaja potrebujemo čajno žličko cvetnih glavic, ki jih poparimo z vrelo vodo. Skodelico pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Nato poparek precedimo in pijemo po eno skodelico dvakrat na dan pri prebavnih motnjah ali pri boleči menstruaciji. 

Za izpiranje razdražene kože ali sluznic pripravimo močnejši poparek. Vzamemo tri žlice kamilic na liter vode. Močnejši poparek lahko uporabimo tudi za obkladke utrujenih oči. 

Pri vnetju sinusov ali pri nahodu vdihavamo kamilično paro. 

Kamilična tinktura

Pri prebavnih težavah in za pomirjanje vnetij,  si lahko pomagamo tudi z domačo kamilično tinkturo. Kamilice lahko kupimo v lekarni, čeprav je le mogoče jih gojimo doma na vrtu. Za pripravo tinkture potrebujemo naslednje sestavine:

  • tri žlice kamiličnih cvetov
  • 10 oluščenih pomarančnih semen
  • košček cimetove skorje
  • domače žganje
  • med ali 3o dag sladkorja

V tri dele domačega žganja namočimo kamilične cvetove, oluščena pomarančna semena in cimetovo skorjo. Steklenico dobro zapremo in jo pustimo v toplem prostoru najmanj pet dni.

Po petih dneh tinkturo precedimo, primešamo pol litra vode v kateri prej skuhamo 30 dag sladkorja, ki ga po želji nadomestimo z medom. Tinkturo hranimo v temnih stekleničkah, pri prebavnih težavah vzamemo po eno žličko tinkture. 

Hren

Hren, Armoracia rusticana, je pekoča korenika, ki se poda k kuhani govedini, pri nas pa ga najpogosteje naribamo za Veliko noč. Manj poznan je hren kot zdravilno zelišče, najpomembnejša učinkovina v hrenovi korenini je vitamin C. Pri hrenu uporabljamo samo koreniko, ki jo izkopavamo od septembra do februarja. Kot zdravilno zelišče hren uporabljajo tudi za izdelavo tinktur, vendar ima največjo moč sveže nariban. 

V hrenovi koreniki najdemo eterično olje, ki je bogato z žveplovimi snovmi glukozidi. To obliko glukozidov najdemo samo v rastlinah iz družine ogrščic, kamor spada tudi hren. Te snovi lahko povzročajo draženje kože, pojavijo se mehurji in lažje opekline. Hren vsebuje veliko vitamina C, najdemo pa tudi vitamine skupine B, ter minerale kalij, kalcij, železo in fosfor. 

Uporaba hrena v zeliščarstvu

V zeliščarske namene uporabljamo hren za spodbujanje apetita, pomaga pa tudi pospeševati izločanje prebavnih sokov. S tem naredi mastno hrano lažje prebavljivo. V ljudskem zdravilstvu so hren priporočali za odpravljanje ledvičnih kamnov in pri zastajanju seča. Ker ima močne diuretične lastnosti, je primeren tudi za blago razstrupljanje jeter. Zeliščarji hren priporočajo pri okužbah sečil in za preprečevanje zastajanja vode v telesu.

Hren tudi spodbuja potenje, zato ga lahko uporabimo za zniževanje povišane telesne temperature. Zaradi veliko vitamina C in zaradi sposobnosti uničevanja bakterij, uporabljamo hren tudi z spodbujanje izkašljevanja.  Hren pomaga tudi pri artritisu, saj začasno segreje kožo in razširi kapilare in poveča prekrvavljenost in s tem blaži bolečine. 

Hren lahko gojimo tudi na zelenjavnem vrtu, vzgojimo ga iz koreninskih potaknjencev. Sadimo ga na dobro odcedna tla, rad ima sonce, dobro uspeva pa tudi v delni senci. Rast hrena moramo imeti pod nadzorom, saj se rad hitro razraste. 

Obloga s hrenom za lajšanje težav pri artritisu

Pri revmatičnih bolečinah in pri artritisu, pomaga obloga iz sveže naribanega hrena. Hren naribamo in ga nanesemo na krpo, ki jo položimo na obolelo mesto. Obkladek pustimo na koži toliko časa dokler ne začutimo da je postala vroča. 

PREVIDNO!

Zeliščarska uporaba hrenovih pripravkov je priporočljiva samo po posvetu z zdravnikom. Čisti in nepredelan hrenov sok lahko močno vzdraži prebavila. Uživanje hrena za otroke ni priporočljivo, prav tako ga ne smejo uživati ljudje, ki imajo želodčno razjedo ali motnje v delovanju ščitnice. Eterično olje hrena lahko povzroči blage opekline na koži, previdno tudi pri uporabi, da ne pride v stik z očmi. 

Kopriva

kopriva
KOPRIVA ZA ZDRAVJE! POGLEJ VEČ!

Kopriva, Urtica dioica, je bila cenjena skozi celo zgodovino. Grški zdravniki so jo predpisovali za okrepitev po težjih boleznih in za lajšanje prebavnih motenj.

Čaj in sirup iz koprive so predpisovali pri kašlju in pri težavah z mehurjem. Pri koprivi je zdravilno vse!

Nabiramo celo rastlino, med cvetenjem običajno nadzemne dele. Korenine in podzemne poganjke izkopljemo pomladi ali v jeseni. 

Koprivo uporabljamo svežo ali posušeno. Posušena kopriva je skoraj brez vonja in nekoliko trpkega in grenkega okusa. Naberemo jo vsako leto sproti, saj jo je lahko nabirati in sušiti. Nabiramo veliko koprivo, ki je trajnica in ima razvejano, plazečo se korenino. Mala kopriva je enoletnica, ki ima rumenkasto koprivo in razvejanim steblom. 

Kopriva deluje diuretično, predvsem zaradi velike vsebnosti kalija. Vsebuje tudi fitosterole, v cvetovih pa najdemo flavonolne glikozide. V pekočih laskih najdemo amine, kot so histamin in serotonin. Kopriva vsebuje velike količine mineralnih snovi, kalcij, magnezij, fosfor, silicij in žveplo. Vsebuje tudi vitamine C, B2 in K1, pantotensko kislino in kumarin skopoletin. Vsebuje še mnoge druge učinkovine, ki so vse pomembne za zdravilno delovanje koprive.

Pripravki iz koprive znižujejo krvni sladkor, pomaga pri revmi in pri hemoroidih. Korenino koprive najpogosteje uporabljamo pri težavah z uriniranjem zaradi povečane prostate. Lektini in polisaharidi iz korenine koprive posežejo v presnovo hormona testosterona in mehanizem celične diferenciacije, morda tudi imunske modulacije. Z daljšo uporabo korenine koprive dosežemo. da se težave zaradi prostate izboljšajo, čeprav se velikost žleze prostate ne zmanjša. 

Liste koprive uporabljamo kot podporno zdravilo pri revmatičnih težavah. Strokovnjaki predvidevajo da dimer kavne in jabolčne kisline, ki je po strukturi podoben salicilni kislini, sodeluje pri vnetnih procesih. 

Koprivin čaj uporabljamo za preprečevanje ledvičnega peska, pri težavah z mehurjem, za povečevanje količine urina in pri vseh vnetih procesih v telesu. 

Koprivin čaj iz korenin

Koprivin čaj iz korenin. Dve čajni žlički zmletih korenin koprive stresemo v mrzlo vodo, segrejemo do vretja in kuhamo še eno minuto. Čaj pokrijemo in počakamo 10 minut. Čaj pijemo po tri skodelice na dan, sladkorja ali meda ne dodajamo. 

Koprivin čaj iz posušenih listov

Iz posušene koprive pripravljamo poparek. Tri ali štiri žličke suhega zelišča poparimo z vrelo vodo, pokrijemo, kratek čas namakamo in precedimo. Pijemo trikrat ali štirikrat na dan po eno skodelico vedno sveže pripravljenega čaja. 

Sveži sok iz kopriv

Sveži sok iz kopriv pripravimo tako, da dve pesti svežih listov prelijemo s 100 ml vode in dobro zmeljemo v mešalniku. Svež sok iz koprive pijemo pri kronični ali pomladni utrujenosti in kot pomoč pri povišanem krvnem sladkorju. Pri uporabi svežega soka se prej posvetujemo s svojim zdravnikom. 

Tinktura iz kopriv

20 gramov suhih korenin koprive prelijemo s 100 ml 70% etanola, ali dobrega domačega žganja. Za tri tedne postavimo na toplo mesto, precedimo in prelijemo v manjše, temne stekleničke. Tinkturo uživamo trikrat na dan po 20 ali 30 kapljic. 

Žajbelj

Žajbelj, Salvia oficinalis, je bil v starih časih izredno cenjeno zelišča. Stari latinski pregovor celo pravi takole: “Proti moči smrti raste žajbelj na vrtu”. Nemci v srednjem veku pa so rekli: ” Če bi rasla rastlina zoper smrt, bi bil to gotovo žajbelj” Naši predniki niso imeli možnosti koriščenja takšnega zdravstva kot ga imamo mi, zato so seveda izkoriščali moč zdravilnih rastlin. Koliko so bili resnično uspešni ne vemo, a kakšno bolezen so prav gotovo olajšali. 

V starih časih in še danes je glavni učinek žajblja: preprečuje vnetja!

V žajblju so najpomembnejše učinkovine eterična olja, saponini, flavonoidi in čreslovine. V eteričnih oljih se nahaja tujon, cineol in kafra. Tujon je živčni strup, ki se nakopiči predvsem v alkoholnih izvlečkih. Zato moramo biti previdni pri uporabi, predvsem pri dolgotrajni uporabi ali prekomernih odmerkih lahko privede do občutka vročine ali celo epileptičnih krčev. 

Vendar se tujon v čajih ali v pripravkih za grgranje ne izloča, zato je priprava čaja popolnoma varna. 

V zeliščarstvu uporabljamo žajbljeve liste, ki jih nabiramo pred cvetenjem zelišča. Žajbelj znižuje količino krvnega sladkorja, deluje antiseptično, ureja in pospešuje izločanje prebavnih sokov. Prav tako blaži krče, pomaga pri celjenju ran in zavira znojenje. 

Kako učinkuje žajbelj na naše zdravje?
  • žajbelj deluje protivnetno
  • poparek iz žajbljevih listov pomaga pri vetrovih in krčih
  • pripravki iz žajblja krčijo tkiva
  • žajbljev čaj sprošča periferne krvne žile
  • žajbelj zmanjšuje znojenje
  • znižuje raven krvnega sladkorja
  • povzroča izločanje žolča
  • spodbuja krvni obtok

Zavretek iz žajblja

Zavretek za izpiranje ust in grla pri vnetnih obolenjih ustne sluznice in dlesni, pripravimo že prejšnji dan.

Zavretek pripravimo tako, da damo zelišče v mrzlo vodo in takoj ko zavre odstavimo, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Nato zavretek precedimo in naslednji dan z njim izpiramo boleče grlo. 

Žajbljeva voda z nego obraza

Žajbelj je primeren tudi za nežno nego obraza, predvsem kadar imamo težave z rdečim obrazom. Žlico žajbljevih listov namakamo 6 tednov v četrt litra kolonjske vode. Nato tekočino prevedimo in spravimo v temne stekleničke.

Pri tem načinu priprave se sprošča strup tujon, zato pripravek uporabljamo kratek čas in previdno. 

Žajbljev čaj

Poparek iz žajbljevih listov naredimo tako, da 20 gramov listov prelijemo z 50 ml vrele vode. Pokrijemo in pustimo deset minut, ter nato precedimo. Žajbljev poparek krepi in spodbuja jetra, izboljšuje delovanje prebavil in pomaga pri splošni oslabelosti.

Čaj iz žajblja lahko zmanjša izločanje mleka pri doječih materah, ublaži nočno potenje pri menopavzi.

Tinktura žajblja

Tinkturo iz žajblja pripravimo po standardnem receptu za pripravo tinktur. 20 gramov posušenih žajbljevih listov prelijemo s 100 ml dobrega domačega žganja in za dva tedna postavimo v hladen prostor. Po tem času tinkturo precedimo in prelijemo v temne stekleničke. Tinkturo uživamo po kapljicah!

Tinkturo iz žajblja predpisujejo pri težavah, ki ženske mučijo med menopavzo. Lajša tudi težave zaradi slinjenja pri parkinsonovi bolezni.

Žajbelj za grgranje

Za grgranje pripravimo poparek tako, da tri čajne žličke žajbljevih listov prelijemo z skodelico vrele vode. Pokrijemo in počakamo deset minut, nato poparek precedimo. Pred grgranjem čaj nekoliko ohladimo, grgramo trikrat na dan, ali večkrat, če bolečine ne popustijo.

Blag žajbljev poparek uporabljamo za spiranje ust in grgranje pri vnetju grla in mandljev, pri razjedah v ustih in pri boleznih dlesni.

Žajbelj z mlekom

Žajbelj z mlekom je preverjen zeliščarski napitek, ki predvsem lajša kašelj. Tri čajne žličke žajbljevih listov skuhamo v skodelici mleka, malo ohladimo, dodamo med in pijemo po požirkih trikrat na dan. Žajbelj v mleku je primeren tudi za otroke, ponudimo jim po nekaj žličk na dan.

Previdno!

Uživanju večjih količin pripravkov iz žajblja naj se izogibajo nosečnice, manjše količine pri kuhanju niso nevarne. Žajblju se morajo izogibati tudi epileptiki, ker vsebuje učinkovino tujon, ki lahko povzroči epileptični napad.

Trpotec – ozkolistni trpotec

Ozkolistni trpotec, Plantago lanceolata, ima dolge usnjate liste in visoka cvetna stebla. Ozkolistni trpotec je trajnica, za uporabo v zeliščarstvu poleti nabiramo dolge, rebraste liste. Glavne učinkovine v listih ozkolistnega trpotca so flavonoidi, iridoidi, sluzi, tanini in minerali. Trpotec spada med pomembnejša domača zdravilna zelišča.

Učinkovine uspešno lajšajo izkašljevanje, krepijo sluznice, zmanjšujejo izločanje sluzi, preprečujejo krče, celijo in ustavljajo krvavitve. Pripravki iz ozkolistnega trpotca se najpogosteje uporabljajo pri boleznih dihal, dražečem kašlju, pri senenem nahodu in pljučnici, čeprav ima širši spekter delovanja.

Čaj iz ozkolistnega trpotca

Čaj iz trpotca čisti kri, spodbuja celjenje ran in krepi imunski sistem. Negovo delovanje je protibakterijsko, protivenetno, pomaga pri prebavnih motnjah, driski in hemoroidih. Ozkolistni trpotec lahko uporabljamo tudi pri vnetju sečil, boleznih sečnega mehurja, pri migreni in boleči menstruaciji. Čaj iz semen Plantago lanceolata, deluje diuretično, krepi vid in spodbuja jetra k boljšemu delovanju. Iz semen kuhamo čaj, a lahko jih pa tudi preprosto pojemo.

Dnevni terapevtski odmerek semen ozkolistnega trpotca je 15 gramov. Kot zanimivost: Z rednim uživanjem čaja iz listov ozkolistnega trpotca, se lahko uspešno odvadimo kajenja. 

Priprava čaja iz listov ozkolistnega trpotca: Čaj pripravimo tako, da naredimo poparek iz dveh žlic drobno narezanih listov, ki jih prelijemo s pol litra vrele vode. Pokrijemo in pustimo stati deset minut, precedimo in pijemo dve skodelici na dan.

Poparek iz semen ozkolistnega trpotca, pa naredimo tako, da 2 žlici semen prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo stati malo dlje časa, najmanj dvajset minut. Nato poparek precedimo in spijemo tri skodelice na dan.

Trpotčev sirup

Iz ozkolistnega trpotca lahko naredimo tudi sirup za izkašljevanje. Poznamo precej receptov, najbolj zapleten je recept za podzemni sirup, najbolj preprost pa sirup na osnovi tinkture. Tinktura je v alkoholu pripravljen izvleček  in ima močnejši učinek od čaja.

Za pripravo trpotčevega sirupa na osnovi trpotčeve tinkture, najprej tinkturo narahlo zavremo, da alkohol izhlapi in hkrati dodamo sladkor ali po želji med. Na 1/8 tinkure dodamo 125 gramov sladkorja ali medu. Nato mešanico počasi kuhamo, da dobimo gost sirup. Sirup vlijemo v sterilizirano stekleničko, ki jo hranimo v temnem in hladnem prostoru.

Mazilo iz svežega ozkolistnega trpotca 

Poleti in v pozni jeseni, ko je povsod dovolj ozkolistnega trpotca, si lahko za lajšanje manjših opeklin pripravimo trpotčevo mazilo. Potrebujemo 6 listov ozkolistnega trpotca in 1 jajčni beljak.

Liste trpotca stolčemo v kašo, dodamo beljak in mešanico nanesemo na opeklino. Z trpotčevim mazilom na hitro, lahko ustavimo tudi krvavenje zaradi ureznin in praske na potočenih kolenih. 

Bezeg

Črni bezeg, Sambucus nigra, običajno raste v obliki grma, lahko pa zraste v drevo, visoko tudi do deset metrov.  To čudovito, dišeče zelišče, najdemo po vsej Evropi in v severni Ameriki. V mesecu maju se v velikih ploščatih pakobulih razcvetijo majhni, smetanasto beli cvetovi. Cvetovi bezga so sladko in nekoliko ostro dišeči iz njih se kasneje razvijejo majhne, bleščeče črne jagode, ki vsebujejo temno rdeči sok.

Zeliščarji pri bezgu uporabljajo cvetove, jagode in notranjo plast lubja. Cvetove nabiramo pozno spomladi, ko najlepše cvetijo. Cvetove previdno posušimo in jih uporabljamo za čaj, ki ga pripravimo kot poparek ali prevretek. Iz cvetov pripravljamo tudi priljubljen bezgov sirup ali šabeso. Cvetove lahko tudi ocvremo, kar je čudovita kulinarična poslastica. 

Zrele bezgove jagode nabiramo zgodaj jeseni in iz njih pripravljamo okusno marmelado.

Zdravilne učinkovine v črnem bezgu
  • Cvetovi in listi črnega bezga vsebujejo izredno pomembne učinkovine. V flavonoidih so prisotni 3% kvercetina, rutin, hiperosid in antocianine.
  • V cvetovih črnega bezga najdemo tudi sluzi, tanine, organske kisline, glikozide in  velike količine amidov N-fenilpropenoil-L-aminokislin. 
  • V lubju bezga najdemo sambucin, ki je po delovanju podoben alkaloidu.
  • V zrelih bezgovih jagodah, pa najdemo antocianine, folno kislino, flavonoide, cianogene ter vitamina A in C. V bezgovih jagodah so tudi glikozidi, ki so v večjih odmerkih strupeni.
Uporaba črnega bezga v zeliščarstvu
  • Bezgovi cvetovi in bezgove jagode olajšujejo izkašljevanje in spodbujajo potenje. Pripravki iz bezga pomagajo zniževati povišano telesno temperaturo, uspešni so tudi pri razstrupljanju organizma. Bezeg je vsekakor nepogrešljiv za lajšanje težav pri  prehladnih obolenjih in gripi.
  • Znanstveniki so odkrili, da učinkovine v bezgu delujejo proti virusu herpesa simpleks tipa 1. To je virus, ki povzroča herpes na ustnicah. Izraelski znanstveniki so naredili raziskave, s katerimi so ugotovil, da bezgov izvleček uspešno učinkuje proti različnim virusom gripe, posebej, če ga pričnemo uživati na začetku obolenja.
  • Bezgovi pripravki delujejo tudi diuretično, bezgove jagode delujejo kot blago odvajalo.
  • Prevretek iz bezgovih cvetov uporabljamo za izpiranje ustne votline in za grgranje pri oteklih, bolečih dlesnih in pri vnetem žrelu. 

Bezgov čaj

Približno 4 grame posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in namakamo 10 minut. Nato poparek precedimo in pijemo tri skodelice čaja na dan. Bezgov čaj pijemo za lajšanje težav pri prehladu, gripi in bronhialnih katarjem.

Bezgova tinktura

Bezgovo tinkturo pripravimo iz zrelih bezgovih jagod v razmerju 1:5 v 25% alkoholu. Za lajšanje težav pri prehladu in gripi, ter za krepitev imunskega sistema, vzamemo po obroku  trikrat na dan 20 kapljic tinkture, ki jo razredčimo v vodi ali čaju.

Prevretek iz bezgovih cvetov

50 gramov bezgovih cvetov stresemo v 1 liter vrele vode in kuhamo 5 minut. Odstavimo z ognja in počakamo, da se ohladi. Prevretek uporabimo za grgranje ali izpiranje ust pri vnetem grlu ali pri vnetju dlesni ali ustne votline.

Mazilo iz listov bezga

Po starem receptu lahko iz bezga pripravimo tudi čudovito bezgovo mazilo, ki ga uporabljamo za nego modric in za masažo utrujenih mišic. Potrebujemo naslednje sestavine:

  • veliko pest starejših posušenih bezgovih listov
  • 200 ml hladno stiskanega olivnega olja
  • 20 gramov karitejevega masla
  • 20 gramov čebeljega voska
  • 30 kapljic eteričnega olja sivke

V manjšo ponev položimo bezgove liste, olivno olje in karitejevo maslo. Na vodni kopeli tri do štiri ure počasi segrevamo vse sestavine. Pri tem moramo paziti, da nam v ponvi ne zmanjka vode.

Sčasoma se bo olivno olje in karitejevo maslo obarvalo v bogato zeleno barvo. Nato oljno mešanico precedimo skozi tanko tkanino, bezgove liste zavržemo.

Precejeno olje postavimo nazaj nad vodno kopel in počasi segrevamo. Dodamo čebelji vosek in mešamo toliko časa da se stopi. Dodamo eterično olje sivke in mešanico prelijemo v sterilne lončke. Mazilo lahko pripravimo tudi z kokosovim maslom, v tem primeru ne potrebujemo čebeljega voska, saj se kokosovo maslo samo strdi.

Bezgov sirup iz cvetov

Za pripravo bezgovega sirupa poznamo več receptov, tukaj predstavljam enega med njimi. Bezgov sirup je aromatičen, uporabimo ga za pripravo osvežilne pijače ali kot preliv za sadje ali jogurte. Potrebujemo naslednje sestavine:

  • 25 velikih bezgovih cvetov
  • 4 limone
  • 1 liter vode
  • 1 kilogram sladkorja

V sončnem vremenu naberemo zdrave bezgove cvetove, ki jih pred uporabo rahlo stresemo, da odstranimo morebitne žuželke. Cvetove damo v večjo posodo in jim dodamo sveži limonin sok. V drugo posodo damo vodo in sladkor, zavremo in mešamo toliko časa, da se sladkor raztopi. Ko je sladkor stopljen, sirup prelijemo po bezgovih cvetovih z limoninim sokom. Vse skupaj dobro premešamo.

Posodo dobro pokrijemo in mešanico pustimo stati 4 dni na sobni temperaturi. Po štirih dneh sirup precedimo in ga prelijemo v sterilizirane steklenice. Tako pripravljen sirup se bo v hladilniku obdržal en mesec. Za daljšo obstojnost, tudi do enega leta, dobro zaprte steklenice za deset minut postavimo v vrelo vodo.

Dišeča vijolica

Dišeča vijolica, Viola odorata, je trajno zelišče, ki jo ga najdemo na vlažnih in senčnih krajih. Zraste do 15 cm in ima bleščeče zelene liste, ki sestavljajo pritlično rozeto na spodnjem delu dolgega in pokončnega cvetnega stebla. Mladi listi vijolice so sprva ledvičaste oblike, nato pa se spremenijo v srčaste in postanejo rahlo dlakavi. Od konca februarja do konca aprila se razcvetijo posamični vijoličasto modri do belkasti cvetovi.

Zdravilne učinkovine v vijolici in blagodejni vpliv na naše zdravje

Zgodaj pomladi nabiramo liste, cvetove in stebla, medtem ko korenine in koreninske poganjke nabiramo v avgustu in septembru. Vse dele rastline uporabljamo za pripravo čajev, sirupa in tinkture. V dišeči vijolici ali ljubici, kakor jo tudi imenujemo, najdemo naslednje zdravilne učinkovine:

  • fenolne glikozide
  • saponin
  • flavonoidi
  • rastlinske sluzi
  • vitamina A v C

V ljudskem zdravilstvu vijolico uporabljamo za lajšanje težav pri boleznih dihal in črevesnih vnetjih. Učinkovine v vijolici umirjajo vnetja, blažijo bolečine in olajšujejo izkašljevanje. Zaradi teh lastnosti, pripravke vijolice uporabljamo za sproščanje sluzi v dihalnih poteh, za zniževanje povišane telesne temperature in za lajšanje različnih vrst bolečin.

Pripravke iz vijolice uporabljamo za lajšanje okužb v ustni votlini in za lajšanje nekaterih kožnih bolezni. Na Švedskem so naredili znanstvene raziskave, s katerimi so želeli dokazati, da imajo peptidi v vijolici citotoksičen učinek in zato zavirajo rast nekaterih vrst tumorjev.

Vijolice za čaj

Največ 4 grame posušenih cvetov vijolic prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo učinkovati deset minut. Nato poparek precedimo in popijemo tri skodelice na dan. Poparek iz cvetov vijolice uživamo proti otekanju sluznic v dihalih, za zniževanje povišane telesne temperature in za lažje izkašljevanje.

Tinktura iz vijolic

V mesecu avgustu in septembru izkopljemo korenine vijolice, jih očistimo in drobno narežemo. Prelijemo jih z 25% alkoholom, v razmerju 1:4. Tinkturo uživamo trikrat na dan po 20 kapljic, vedno po obroku. Tinkturo iz korenin vijolice uživamo za lajšanje kašlja, za pomirjanje in za zniževanje povišane telesne temperature.

Sirup iz vijolic

V ponvi segrevamo 300 gramov vode, 500 gramov sladkorja in 100 gramov posušenih cvetov vijolic. Ko mešanica zavre, jo odstavimo z ognja in počasi ohladimo. Ko je sirup ohlajen, ga prelijemo v temne stekleničke in dobro zapremo. Uživamo eno žlico dvakrat na dan, vedno po obroku.

Sirup lahko pripravimo tudi iz korenin, vendar je iz cvetov bolj okusen. Uživamo ga za lajšanje izkašljevanja, pri glavobolu, za zniževanje vročine in za splošno pomirjanje.

Previdno! Veliki odmerki pripravkov iz korenin dišeče vijolice, lahko povzročijo slabost in bruhanje!

Šipek

Navadni šipek, Rosa canina, je preprosta oblika vrtnice, spada v družino rožnic in ima več kot 3000 sorodnikov. Šipek raste ob robu gozdov v večjem grmu, do višine 200 cm. Grm ima ukrivljene trne in do 50 mm velike rožnate ali včasih bele cvetove. Šipek cveti v juniju in juliju, v jeseni pa se na grmu razvijejo rdeči plodovi. V plodovih se nahaja cela paleta koristnih učinkovin:

  • vitamin C

  • pektini in tanini

  • karotin in flavonoidi

  • sadne kisline – v semenih se nahaja vanilin

  • v cvetovih so eterična olja in tanini

Šipkov čaj iz cvetov

Šipkov čaj lahko pripravimo iz šipkovih cvetov, šipkovih plodov in iz semen šipka. Poleg tega lahko iz šipka naredimo okusno marmelado, ki v sebi obdrži veliko vitamina C. Za pripravo čaja iz cvetov šipka, moramo cvetove dobro posušiti. Čaj pripravimo tako, da damo 2 žlici šipkovih cvetov v skodelico vode, hitro prevremo, pokrijemo in namakamo 15 minut. 

Iz cvetov pa pripravimo tudi cvetni čaj ali poparek. 2 žlici cvetov prelijemo s 1/2 litra vrele vode, kratek čas namakamo in nato precedimo. Trikrat na dan spijemo po eno skodelico čaja, ki nam bo pomagal pri naslednjih težavah:

  • poparek iz cvetov šipka deluje protivnetno

  • poparek uporabljamo pri vnetju sluznic ustne votline in žrela

  • cvetni šipkov čaj priporočajo pri vnetju dojk

  • šipkov čaj celi rane in pomaga pri menstruacijskih težavah

  • pomaga pri želodčnih krčih in blagi zapeki

  • krepi imunski sistem in blagodejno vpliva na živce

Šipkov čaj iz semen

Za pripravo čaja iz šipkovih semen, deset minut kuhamo dve žlički zdrobljenih šipkovih semen v 1/4 litra vode. Precedimo in pijemo tri skodelice na dan, ki nam bodo pomagale pri naslednjih težavah:

  • šipkov čaj iz semen krepi imunski sistem

  • spodbuja presnovo in odplakuje kamne iz ledvic in sečnega mehurja

  • pomaga pri revmatizmu in protinu

  • blaži težave pri krvavečih dlesnih in vnetju slutnic

  • šipek znižuje povišano telesno temperaturo

Dlačice s semen odstranimo tako, da semena sušimo na pladnju v pečici pri nizki temperaturi. Pladenj redno jemljemo iz pečice in ga pretresemo in malo popihamo. Dlačice odstranimo zato, ker lahko dražijo na kašelj.

Šipkovo olje

Iz semen šipka pridelujejo tudi hladno stiskano šipkovo olje. To čudovito olje ima zlato rdečo barvo in je namenjeno za nego kože. Olje se hitro vpije v kožo in ne pušča mastnih madežev. Kožo nahrani in na njej naredi zaščitni sloj, ki preprečuje dehidracijo. Šipkovo olje vsebuje naslednje pomembne učinkovine:

  • provitamin A ( beta-karoten)

  • vitamini C, E, D in F

  • esencialne maščobne kisline omega 3 in omega 6

Šipkovo olje nam pomaga pri naslednjih težavah s kožo:

  • šipkovo olje čudovito nahrani kožo s hranilnim snovmi in vitamini

  • šipkovo olje za obraz neguje gubice in zrelo kožo

  • šipkovo olje akne – neguje aknasto kožo, saj ne zamaši por

  • neguje kožo poškodovano od sončnih opeklin

  • neguje krhke nohte in konice las

  • primerno je za nežno odstranjevanje ličil

Timijan

Vrtna materina dušica ali vrtni timijan, Thymus vulgaris,  je nizko rastoča, zimzelena lesnata trajnica. Prihaja iz suhih in travnatih predelov južne Evrope. Kot začimba in zdravilno zelišče je razširjena po celem svetu. Pripravki iz materine dušice se največ porabljajo za lajšanje izkašljevanja in kot antiseptik pri okužbah pljuč. Najpogostejša uporaba: materina dušica čaj ali timijanov čaj, timijan tinktura in timijanov sirup.

Pri materini dušici uporabljamo nadzemne dele, ki jih nabiramo poleti, v lepem sončnem vremenu, ko lahko skupaj uporabimo drobne cvetove in listke.

Iz timijanovih listov, s parno destilacijo pridobivajo eterično olje materine dušice. Listi timijana delujejo antiseptično in se uporabljajo pri pljučnih okužbah.

Kako deluje timijan?

  • Čaj iz materine dušice lajša izkašljevanje, preprečuje krče in krči tkiva.

  • S poparkom iz timijana lahko čistimo rane, saj deluje antiseptično in protivnetno. 

  • Materina dušica deluje tudi protimikrobno, kot naravni antibiotik in diuretično.

Poparek timijana

Eno zvrhano žličko suhega timijana, ali dve žlički svežega, prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Trikrat na dan spijemo po eno skodelico poparka. Učinkuje pri prehladu, okužbah pljuč, blagi astmi, pri senenem nahodu, pri želodčnih težavah in pri sindromu razdražljivega želodca.

Timijanov sirup

Preprost timijanov sirup lahko naredimo sami. Zmešamo 450 gramov medu in 600 ml precejenega poparka materine dušice. Sirup jemljemo po potrebi po eno žličko, pri kašlju in okužbi pljuč.

Grgranje poparka timijana

Pri bolečem grlu in pri boleznih dlesni, si zjutraj in zvečer pripravimo skodelico poparka in ga rahlo ohlajenega grgramo.

Lipa

Lipa, Tillia platyphyllos in lipovec, Tilia cordara, sta najbolj poznani vrsti lipe, ki uspevata v Sloveniji. Poznamo  veliko vrst lipe, pri nas za uporabo nabiramo cvetove navadne lipe, Tilllia platyphyllos in njenega bližnjega sorodnika lipovca. Za uporabo nabiramo lipove cvetove. Nabiramo jih poleti, posušimo in zdrobimo za pripravo čajev.

Cvetovi lipe so že stoletja priljubljen zeliščarski pripravek, ki ga še vedno uporabljamo za lajšanje obolenj, ki so povezana s prehladnimi obolenji:

  • Poparek cvetov lipe pomaga povečati  potenje pri prehladnih obolenjih.

  • Tinktura lipe pomaga za povečanje odpornosti pri prehladih in gripi, lipov čaj pa pijemo za lajšanje obolenj zgornjih dihal.

  • Lipovi cvetovi vsebujejo pomembne učinkovine: flavonoide (kvercetin in kampferol), kavno kislino, sluzi, tanine in eterično olje. Poleg dobrega vpliva na dihala, cvetovi lipe tudi preprečujejo krče, znižujejo krvni tlak in zavirajo strjevanje krvi.

  • Lipa deluje tudi kot blago pomirjevalo, deluje tudi kot diuretik.

Lipov čaj – poparek

Eno zvrhano žličko suhih lipovih cvetov, ali dve žlički svežih cvetov, prelijemo s 175 ml vrele vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Čaj pijemo trikrat na dan po eno skodelico pri naslednjih težavah:

  • Pri prehladu in gripi, za lajšanje simptomov in za pospeševanje potenja.

  • Lipov čaj pijemo tudi pri glavobolih, ki so živčnega izvora in za lajšanje stresa.

  • Pomaga tudi pri čezmernem izločanju sluzi iz nosa.

Čaji, ki jih kupimo v lekarni za lajšanje prehlada in gripe, so običajno mešanica lipe in kamilice. Tudi sami lahko naredimo mešanico, tako da zmešamo suhe cvetove lipe z enako količino navadne melise in kamilice. Dve žički suhe mešanice prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo, pustimo deset minut in pijemo trikrat na dan po eno skodelico.

Tinktura iz lipovih cvetov in jagod navadnega gloga

Za blaženje simptomov stresa, depresije in za preventivno krepitev srca, si lahko sami pripravimo tinkturo iz lipovih cvetov in jagod navadnega gloga. Tinktura je tudi krepčilo za srce, saj pomirja razbijanje srca, ki nastane zaradi živčnega izvora ali nelagodja pri stresu in tesnobi. Jagode navadnega gloga krepijo srce, dodamo pa tudi meliso, navadni rman in brogovito.

Rman in brogovita sproščata krčne žile, kar omogoča boljši dotok krvi v srce in znižuje krvni tlak. Cvetovi lipe in melisa v tinkturi pa pomirjata misli in omogočata dober spanec.

Za pripravo tinkture potrebujemo:

  • 20 gramov cvetov lipe

  • 20 gramov jagod navadnega gloga

  • 20 gramov navadnega rmana

  • 20 gramov melise

  • 20 gramov brogovite

  • 400 ml domačega žganja ali kakovostne vodke

Vsa zelišča drobno sesekljamo, vendar jih ne zdrobimo! Zelišča damo v velik steklen kozarec s pokrovom in čez prelijemo domače žganje ali vodko. Kozarec dobro pretresemo in ga za 3 tedne postavimo na hladno in temno mesto. Vmes vsebino vsak dan pretresemo.

Po treh tednih tinkturo precedimo skozi tanko tkanino, najbolj skozi muslin. Vsebino prelijmo v sterilizirano stekleničko, dovolj bo velikost do 400 ml.

Tinkturo uživamo po kapljicah! Najprej jemljemo nekaj kapljic na dan in postopoma povečamo odmerek do 1 žličke dvakrat ali trikrat na dan. Tinkturo moramo porabiti v šestih mesecih.

Ognjič

Cvetovi ognjiča delujejo protimikrobno in zavirajo vnetja. ESCOP priporoča ognjič pri vnetju ustne sluznice in pri vnetju žrela. Terpenski alkaloidi in flavonoidi v ognjiču, uničujejo različne bakterije, viruse in glivice. Ognjič, Calendula officinalis, je po Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih zelišč uvrščen v kategorijo H.

V ljudskem zdravilstvu se pripravki iz ognjiča uporabljajo tudi pri vnetjih želodca in črevesja, ter za lajšanje menstruacijskih težav. Ognjičeva krema je uspešna pri težavah z vneto kožo in za celjenje ran. 

Kako uporabljamo pripravke iz ognjiča?

Za uporabo so primerni posušeni cvetovi ognjiča, ki vsebujejo triterpenske saponine, alkohole, flavonide, hidroksikumarine, karotinoide, vodotopne polisaharide in eterično olje. Za lajšanje različnih zdravstvenih težav uporabljamo predvsem ognjičev čaj, ognjičev prevretek, razredčeno ognjičevo tinkturo in ognjičevo kremo.

Ognjič za grgranje pri vnetem grlu

Pol žličke posušenih ognjičevih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Nato čaj precedimo in še toplega grgramo večkrat na dan.

Ognjičev čaj za čiščenje ran

2 žlički venčnih listov brez čašice prelijemo z 250 ml vrele vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Nato čaj precedimo in počakamo da se ohladi. Z ohlajenim čajem nežno očistimo rane. 

Pegasti badelj

Pegasti badelj, Silybum marianum, spada v družino košarnic in je zelo trdoživa rastlina. V zdravilne namene uporabljamo sveže ali posušene liste, semena in olje iz semen pegastega badlja. Pegasti badelj je ena redkih zdravilnih rastlin, ki jih lahko uporabljamo za lajšanje težav pri boleznih jeter.

V pripravkih iz plodu pegastega badlja najdemo zmes učinkovin flavolignanov, ki jo imenujemo silimarin. Silimarin je naravni antioksidant in je poznan predvsem po tem, da varuje naša jetra in tudi druge organe pred prostimi radikali. Semena pegastega badlja vsebujejo tudi flavone, flavonole, beljakovine in olja z visokim deležem linolne, oleinske in plamitinske kisline. Silimarin krepi celično steno in tako preprečuje vstop strupov v celico, hkrati pa spodbuja obnavljanje jetrnih celic.

Učinkovina silimarin ni topna v vodi, zato uživanje čaja pegastega badlja pri obolenjih jeter ni učinkovito!

Zaradi tega, moramo pegasti badelj za razstrupljanje jeter in za lajšanje težav pri boleznih jeter, uživati v obliki kapsul, tablet, olja ali tinkture. Priporočeni odmerek pegastega badlja je do 200 mg standardiziranega izvlečka, ki vsebuje do 80% silimarina. Izvleček pegastega badlja uživamo trikrat na dan, čeprav bodo tudi manjši odmerki učinkoviti. Največji učinek na naša jetra bo imel pegasti badelj takrat, če ga vzamemo med obroki.

Kadar želimo jemati samo zelišče pegasti badelj, potem žlico zmletih semen pegastega badlja potresemo po jogurtu ali kosmičih. Uživamo lahko tudi olje iz semen pegastega badlja, ki ga po preprostem receptu pripravimo sami. Učinki uživanja pegastega badlja se pokažejo po kakšnih dveh tednih, čeprav je pri kroničnih obolenjih jeter potrebno dolgotrajno zdravljenje.

Olje pegastega badlja

Olje iz semen pegastega badlja lahko pripravimo sami. Semena drobno zmeljemo z kamnitim mlinom in ga namočimo v hladno stiskano olivno olje. Tako namočena semena naj počivajo tri tedne, vmes steklenico večkrat pretresemo.

Po treh tednih olja ne precedimo, pač pa ga v takšnem stanju prelijemo v temne stekleničke. V olju bodo tako drobni ostanki rastline, vendar ni nič narobe, če jih skupaj z oljem pojemo, saj še vedno vsebujejo določene zdravilne snovi.

Tinktura pegastega badlja

Iz semen pegastega badlja si lahko pripravimo tudi zeliščne kapljice pegastega badlja ali tinkturo pegastega badlja. Pripravimo si sadno žganje, v katerega namočimo semena pegastega badlja. Razmerje med semeni in sadnim žganjem ali vodko mora biti 1:9, se pravi en del semen in devet delov žganja. Pripravek nalijemo v steklenico in jo za tri tedne postavimo na svetlo polico pri sobni temperaturi. Po treh tednih tinkturo precedimo in jo prelijemo v temno stekleničko.

Tinkturo pegastega badlja uživamo po kapljicah. Od 20 do 30 kapljic nakapamo trikrat na dan v kozarec vode ali zeliščnega čaja, vedno med obroki. Kura za razstrupljanje jeter s pegastim badljem naj traja najmanj tri tedne, nato naredimo odmor in po potrebi kuro ponovimo.

Blagodejni učinki pegastega badlja

Pripravki iz pegastega badlja vplivajo na hitrejšo regeneracijo celic, izoliranih iz tkiva ledvic, ki so poškodovane zaradi uživanja analgetikov, citostatikov, toksičnih snovi ali kakšnih drugih zdravil. Učinkovine v pegastem badlju pomagajo pri zdravljenju raka na jetrih, prav tako pomaga preprečevati nastanek žolčnih kamnov. Pegasti badelj izboljša pretok žolča, znižuje raven holesterola v krvi in lajša manjše prebavne motnje. Spodbuja menstruacijo, zmanjšuje razna vnetja, lajša težave s hemoroidi.

Pegasti badelj pomaga jetrom uravnavati hormon estrogen. Če se poveča koncentracija tega hormona, se lahko povečajo bolečine in drugi bolezenski znaki. Predvsem pa pegasti badelj uspešno razstruplja jetra. Pospešuje regeneracijo celic jetrnega tkiva in tako pomaga pri obnovi poškodovanih jeter.

Opozorilo pri uživanju pegastega badlja

Pegasti badelj lahko izzove alergične reakcije! Če se pojavi alergija, moramo pripravek takoj nehati jemati. Uživanja se morajo izogibati tudi ljudje, ki so alergični na košarnice. Pripravkov iz pegastega badlja ne uživamo, če imamo težave zaradi zapore pretoka žolča, na primer pri žolčnih kamnih. Prav tako se pegasti badelj odsvetuje nosečnicam in ženskam ki dojijo.

Prevelik odmerek katerega koli pripravka pegastega badlja lahko povzroči bruhanje. Ko pričnemo uživati pripravke silimarina za razstrupljanje jeter, lahko kakšen dan deluje kot odvajalo. Poleg tega, pri pegastem badlju do sedaj niso ugotovili kakšnih drugih stranskih učinkov.

Brinove jagode

Brinove jagode so že stoletja nazaj uporabljali kot sredstvo proti nalezljivim boleznim in za preprečevanje kuge. Stari zeliščarski recepti brin omenjajo predvsem kot sredstvo za lajšanje težav z želodcem. V starih časih so pri želodčnih težavah spili šilce brinjevca! Danes vemo, da brinove jagode in hlapno brinovo olje delujejo diuretično, ker vplivajo neposredno na ledvično tkivo.

Uporabljamo jih lahko pri nevnetnih procesih ledvic, pri slabšem izločanju urina, pri oteklih sklepih in pri revmatičnih težavah. Pripravki iz brinovih jagod blažijo težave z želodcem in čistijo kri. Poleg tega povečajo prekrvavitev sluznic in delujejo antiseptično. Pomagajo pri izpahovanju, pekoči bolečini v želodcu, pri vetrovih in napetosti v trebuhu. Zaradi teh lastnosti, brinove jagode uporabljamo kot začimbo pri težko prebavljivi hrani.

V navadnem brinu, Juniperus communis L., so prisotne zdravilne učinkovine, ki se nahajajo predvsem v zrelih jagodah. Najpomembnejša so eterična olja, organske kisline, smole, grenčine, sladkorji in flavoni. Brinove jagode nabiramo na jesen in jih posušimo v senci. Brinove jagode so tudi cenjena kuhinjska začimba, ki jo uporabljamo predvsem pri kislem zelju, ribjih juhah in pri divjačini.

Brinov preliv za čiščenje krvi

Žlico zrelih brinovih jagod prelijemo z dvema kozarcema mrzle vode. Pustimo stati čez noč, naslednji dan precedimo in malo pogrejemo. Brinov preliv je odlično sredstvo za pokvarjen želodec in za čiščenje krvi.

Žvečenje brinovih jagod

Želodec lahko okrepimo tudi z žvečenjem brinovih jagod. Prvi dan na tešče prežvečimo pet jagod, naslednje dni pa vsak dan eno jagodo več, vse do petnajst jagod na dan.

Nato število jagod spet zmanjšujemo za eno na dan, da pridemo do pet jagod. Žvečenje brinovih jagod pomaga tudi pri glavobolu, ki je posledica prebavnih težav, pri zgagi in pri revmatizmu.

Brinovo vino

Pet velikih žlic zdrobljenih brinovih jagod prelijemo s pol litra dobrega rdečega vina. Kozarec s prelivom za 24 ur postavimo v topel prostor.

Po 24 urah tekočino odcedimo in prelijemo v temne stekleničke. Brinovo vino je odlično za lajšanje težav dlesni. Kadar nam krvavijo dlesni, z vinom trikrat dnevno izpiramo usta z eno žličko tekočine.

Tinktura iz brinovih jagod

Tinkturo iz brinovih jagod si lahko pripravimo tudi sami. 20 gramov zdrobljenih brinovih jagod namočimo v 100 ml dobrega domačega žganja. Uporabljamo jo zunanje, za vtiranje v kožo pri revmatičnih obolenjih ali razredčeno za obloge pri bolečinah v mišicah in sklepih.

Česen

Česen, Allium sativum, je splošno razširjena, gojena dvoletna rastlina, ki je nepogrešljiva začimba v kuhinji in neprecenljiva zdravilna rastlina. Čeprav česen strogo gledano ne spada med zelišča, ga bomo vseeno predstavili na teh straneh. Pri česnu uporabljamo čebulice, ki vsebujejo veliko dragocenih učinkovin.

Česen je začimba, ki jo v kuhinji dnevno uporabljamo. Dodajamo ga k juham, lepo se poda k enolončnicam, kot so fižolova juha, zelenjavna mineštra ali grahova juha. Nepogrešljiv je za začinjanje solat, poda se k ribam, svinjini, divjačini, mesu na žaru in k ovčjemu mesu.

Najpomembnejše učinkovine v česnu:

  • V česnu je eterično olje, ki vsebuje žveplo, ta daje česnu značilen vonj.

  • Česen vsebuje tudi fitoncid, alicin in vitamine A, B1, B2 in vitamin C.

  • Česen je naravni antibiotik in vsebuje tudi mineralne soli in beljakovine.

Blagodejne lastnosti česna

  • Česen vzbuja tek, spodbuja prebavo in uravnava črevesno floro.

  • Pospešuje prebavo in razkužuje prebavila, prav tako poveča našo aktivnost.

  • Česen tudi znižuje krvni pritisk in holesterol,  zavira ateriosklerozo in poživlja krvni obtok.

  • Pospešuje izločanje sluzi pri prehladnih obolenjih dihal in blaži krče.

  • Česen je staro sredstvo zoper črevesne zajedavce, z njim lahko tudi odstranimo kurja očesa.

  • Zoper visok krvni pritisk in arteriosklerozo vključujemo čimveč česna v vsakdanjo prehrano. Zoper neprijeten vonj po njem žvečimo peteršilj in pijemo mleko. 

Česen zoper črevesne krče

Dva sesekljana stroka česna in ščep zdrobljenih plodov koprca, skuhamo v skodelici mleka in pustimo stati deset minut. Precedimo in pijemo po potrebi.

Zdravilna česnova juha iz 13. stoletja

Za starodavno, zdravilno česnovo juho, ki izvira iz 13, stoletja, potrebujemo naslednje sestavine:

  • 1 liter juhe iz telečjih ali govejih kosti

  • 10 dag orehov

  • 5 dag jedrc pistacij

  • 8 strokov česna

  • 1 žemljo

Orehe, česen in pistacijo dobro sesekljamo in zmešamo s prepraženimi kockami žemlje. Zmes zakuhamo v vrelo juho in takoj postrežemo.

Česen v vinu z olivami

Česen lahko za zdravilne namene uporabimo v raznih oblikah. Mnoge moti vonj svežega česna, zato iščejo razne druge recepte, ki omilijo močan vonj in okus česna, a vseeno obdrži zdravilne snovi. Česen lahko konzerviramo v olju, kisu, vinu ali pa ga posušimo. Za boljši okus mu lahko dodamo razna zdravilna zelišča ali začimbe, prav tako se k česnu podajo olive, čili, paradižnik ali paprika.

Za konzerviranje česna v vinu, potrebujemo naslednje sestavine:

  • 1/2 litra dobrega belega vina

  • sok ene limone

  • 1 jedilno žlico soli

  • 1 čajno žličko sladkorja

  • 2 jedilni žlici grobo zmletega belega popra

  • 1 vejico timijana

  • 1/2 kg sveže olupljenih česnovih strokov

  • 1 jedilno žlico hladno stiskanega olivnega olja

  • 1 zvrhano žlico oliv

V velik lonec vlijemo belo vino in limonin sok. Dodamo sol, sladkor, timijan in bel poper. Vse skupaj počasi zavremo in ko mešanica že vre, dodamo olupljene česnove stroke. Na srednjem ognju kuhamo še približno deset minut. Nato dodamo olive in pustimo da se vinska mešanica s česnom ohladi.

Ko je mešanica ohlajena, česen in olive predenemo v kozarec za vlaganje in zalijemo s polovico tekočine, v kateri smo kuhali česen. Vse skupaj prelijemo z olivnim oljem in kozarec dobro zapremo. Česen v vinu postavimo za en teden na hladno.

Po tem času lahko česen uživamo kot zaščito pred raznimi boleznimi, za krepitev imunskega sistema in za blago razstrupljanje telesa. Česnove stroke in olive,  ki so prepojeni z vinom in olivnim oljem, moramo porabiti v enem mesecu. Tako pripravljen česen ne izgubi zdravilnih moči, je pa precej bolj blagega okusa.

Navadna plahtica

Navadna plahtica je zdravilna rastlina, ki je že od nekdaj posvečena boginji plodnosti. Plahtica je primerna za pripravo čajev, ki uravnavajo delovanje ženskih organov. Pripravki iz plahtice se uporabljajo tudi za celjenje ran, pri raznih črevesnih vnetjih in za lajšanje driske. Plahtica, Alchemilla vulgaris, je trajnica, ki zraste do 70 cm visoko.

Listi navadne plahtice se pogosto poležejo na tla, zjutraj pa se jim v sredini lesketa kapljica rose. Na nadmorski višini 1000 m ali več, najdemo srebrno plahtico. To ime je dobila po listih, ki se na spodnji strani srebrno lesketajo. Srebrna plahtica je učinkovita pri izgubi kilogramov!

Navadno plahtico poznamo pod več imeni, pri nas je najbolj poznano Marijin plašček. S tem imenom so jo prvič imenovali v 16.stoletju v Zgodovini rastlin. Kot mnoge druge zdravilne rastline, je tudi plahtica posvečena devici Mariji. Marijin plašček naj bi simboliziral Marijin plašč, ki ščiti vse pomoči potrebnih.

To čudovito zdravilno zelišče nabiramo od maja do septembra. Nabiramo samo cvetočo zel ali liste, ki jih previdno posušimo. Posušena rastlina je brez vonja in ima rahlo trpek in grenak okus. Za lajšanje ženskih težav uporabljamo celoten nadzemni del plahtice. Pri sušenju pazimo, da rastlina obdrži prvotno zeleno barvo.

Blagodejni učinki navadne plahtice

  • Navadna plahtica uravnava menstrualni cikel. Čaj iz plahtice pijemo pri močnih menstrualnih krvavitvah, ob bolečinah in krčih pri menstruaciji in pri neredni menstruaciji.
  • Uživanje plahtice krepi maternične vezi in jih krepi pred zanositvijo in po porodu.
  • Plahtica pomaga pri izrazitem belem toku, spodbuja prebavo, preprečuje vnetja in tudi celi rane.
  • Ženske v meni bi morale vse uživati plahtico, posebej tiste, ki imajo neurejeno menstruacijo v meni.
  • Plahtica je varna za uživanje, tudi če jo uživamo dlje časa. Navadna plahtica zaustavlja krvavitev, kar je ključnega pomena pri celjenju ran.
  • Plahtica je primerna za uživanje tudi pri težavah z jetri, pri črevesnih vnetjih, driski in tudi pri nespečnosti.
  • Že stoletja je to zdravilno zelišče poznano zaradi izjemnega zdravilnega učinka celjenja ran. Posebej učinkovita je pri celjenju ran v ustni votlini.

Čaj iz navadne plahtice

Za lajšanje ženskih težav, najpogosteje pripravljamo čaj iz plahtice. Zavremo četrt lita vode in vanjo nasujemo eno zvrhano žličko narezane navadne plahtice. Uporabimo lahko svežo ali posušeno plahtico.

Pokrijemo in pustimo stati deset minut in nato precedimo. Čaj pijemo počasi, po požirkih, štiri skodelice na dan. Ženskam po porodu svetujejo pitje čaja do deset dni.

Kopel s plahtico

Pri težavah z menstruacijo, ob bolečinah in krčih, si pripravimo kopel z izvlečkom plahtice. Pripravimo si mešanico iz enakih delov plahtice, hrastove skorje, ovsene slame in njivske preslice.

60 gramov mešanice damo v liter mrzle vode, segrejemo do vretja, pokrijemo in pustimo stati 15 minut. Izvleček dodamo sedeči kopeli, v kateri ostanemo največ 15 minut.

Obkladki za rane s svežo plahtico

Sveže nabrano plahtico operemo in jo zmečkamo med dlanmi. Pripravimo si toliko zelišča, kolikor ga potrebujemo glede na velikost rane. Zeliščni obkladek položimo na boleče mesto in nekaj časa pustimo delovati.

Najbolje je, da obkladek pokrijemo s folijo in pritrdimo z navadnim povojem. Zeliščni obkladek iz plahtice je primeren za blaženje manjših ran, vreznin ali pikov žuželk.

Poparek iz plahtice pri bolečem grlu

Navadna plahtica oži krvne žilice in zato zdravi vnetja. Pomaga tudi pri vnetem in bolečem grlu. Pripravimo si poparek, tako, da žličko plahtice prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut.

Nato precedimo in večkrat na dan grgramo. V pripravek za boleče grlo, lahko damo tudi 5 ml rožmarinove tinkture ali 5 ml žajbljeve tinkture. 

Previdno pri uporabi navadne plahtice!

Čeprav je navadna plahtica varna zdravilna rastlina, obstaja nekaj omejitev pri njeni uporabi. Če imamo hujše zdravstvene težave, se pred uživanjem vedno posvetujmo z zdravnikom. Uživanju plahtice se naj izogibajo tudi nosečnice, saj spodbuja krčenje maternice. Medtem ko pred in po nosečnosti, priporočajo uživanje plahtice.

Kadar se nam med uživanjem plahtice pojavijo nepričakovane ali nenormalne spremembe menstrualnih krvavitev, se moramo prav tako posvetovati z zdravnikom. Uživanju plahtice se moramo odpovedati, ali se o tem posvetovati z zdravnikom, če jemljemo aspirin ali zdravila proti strjevanju krvi.

Janež

Janež spada med zdravilna zelišča v Sloveniji, ki jim predpisujemo učinkovanje na prebavo. Domača zdravilna zelišča, kot so sladki janež in ostala zelišča za urejanje prebave, imajo to značilnost, da umirjajo ali pospešujejo prebavo in blažijo razne krče.

Glavni učinek janeža je že dolgo poznan. Predvsem blaži napenjanje in nervozne krče. Janež je tudi eno najstarejših kitajskih in indijskih zdravilnih rastlin. Veliko ga uporabljajo v industriji bonbonov, za pridelavo janeževih karamel in v kozmetični industriji za izdelavo toaletnih vodic. Poznamo več zvrsti janeža, najbolj cenjen je španski janež.

Janež je enoletna rastlina, ki zraste do višine pol metra. Rastlina ima značilne vonj, plodovi so sladkega okusa. Spada v družino kobulnic, njegovo latinsko ime je Anis, Pimpinella anisum. Janež cveti julija in avgusta, v srednji Evropi in Ameriki uspeva samo gojen janež, medtem ko v naravi raste samo v južnoevropskih deželah.

Kako učinkuje janež?

Glavne zdravilne učinkovine se pri janežu nahajajo v plodovih. To so predvsem eterično olje, smole in beljakovine. Ko začne rastlina rumeneti, jo populimo in povežemo v šopke. Šopke damo sušit v zračen prostor, ko je rastlina posušena omanemo in shranimo plodove. Kako janež učinkuje na naše telo:

  • Janež deluje na vse telesne funkcije, poleg ugodnega vpliva na prebavo, tudi krepi krvni obtok.

  • Sladki janež deluje tudi na delovanje živčevja, pomirja kašelj in blaži astmatične napade.

  • Pomaga tudi ženskam pri boleči ali prešibki menstruaciji, pomaga pa tudi blažiti migreno.

  • Manj znana je uporaba janeža kot pomoč pri kolcanju.

  • Plodovi janeža so primerni tudi za otroke, ki jih napenja.

Čaj zoper napenjanje za otroke

Zmešamo tri dele janeževih plodov in dva dela komarčkovih plodov. Za skodelico prevretka vzamemo čajno žličko mešanice. Mešanica naj vre pet minut, plodove tik pred uporabo zdrobimo, preden pa prevretek precedimo, naj stoji deset minut.

Janež zoper kolcanje

Če se nam kolcanje ne umiri, pomaga žvečenje janeževih plodov. Janež moramo pogosti vključiti v vsakodnevno prehrano, saj krepi obrambno moč organizma in poveča delovno sposobnost živčevja. Janež lahko damo v doma pečen kruh, lahko pripravimo domač janeževec ali pa pripravimo božične janeževe upognjence.

Janež zoper mastno kožo

Če imamo težave z mastno kožo, naredimo kuro s pitjem zeliščnih čajev. Tri tedne pijemo izjemoma en večer janežev prevretek, naslednji dan pa prevretek iz mešanice enakih delov  rožmarina, lipovega cvetja in malinovih listov.

Domači janževec

Za domači janeževec potrebujemo 1 liter dobrega domačega žganja, ki ga zmešamo s pol litra vode. Dodamo četrt kilograma sladkorja, ki ga lahko nadomestimo tudi z domačim medom. Na koncu dodamo še pet žlic sveže zdrobljenih janeževih plodov.

Steklenico postavimo v temen in hladen prostor in jo tam pustimo tri tedne. Po tem času tekočino precedimo  in domači janeževec prelijemo v manjše, temne stekleničke. Tako pripravljen janeževec pomaga pri prebavnih motnjah in pri napenjanju. 

Mešanice domačih čajev za prebavo

Pri napenjanju, vetrovih, za sproščanje krčev, pri obolenjih želodca in črevesja, ter tudi za lajšanje kašlja pri otrocih, pripravimo mešanico domačih čajev. Uporabimo naslednja zelišča:

  • 20 gramov strtih plodov komarčka, Foeniculi fructus

  • 20 gramov strtih plodov janeža, Anisi fructus

Dve čajni žlički mešanice pripravimo prevretek in pijemo tri skodelice z medom sladkanega čaja na dan. Kadar imamo težave s črevesjem ali želodcem, potem pijemo nesladkan čaj.

Dobre čajne mešanice za grgranje

Pri vnetju ustne votline in mandeljnov, si za grgranje pripravimo čajno mešanico iz naslednjih zelišč:

  • 40 gramov žajblja, Salviae folium

  • 30 gramov strtih plodov janeža

  • 30 gramov listov poprove mete, Menthae piperitae folium

Tri čajne žličke mešanice pripravimo kot poparek, s katerim večkrat na dan izpiramo ustno votlino ali ohlajeno grgramo.