Celiakija in brezglutenska dieta

Brezglutenska hrana: Gluten je sestavni del beljakovin, ki se nahaja v endospermu pšenice, rži, ječmena in ovsa. To pomeni, da ga najdemo skoraj v vsakem kruhu.

Gluten je lepljiv protein, ki deluje kot vezivo, iz tega izvira tudi njegovo ime. V latinščini namreč beseda gluten, pomeni lepilo.

Brezglutenska hrana

Če smo zdravi, nam vsebnost glutena v hrani ne škoduje. Kadar pa se razvije preobčutljivost na gluten, oziroma na njegov izvleček gliadin, se lahko pojavi celiakija.

Brezglutenska hrana je namenjena predvsem bolnikom  z celiakijo in  z kronično vnetno črevesno boleznijo. Vse pogosteje brezglutensko hrano uživajo tudi vsi drugi,  ki želijo spremeniti način prehranjevanja, uživati zdravo hrano in razbremeniti svoje črevesje.

Prepovedana živila pri celiakiji

Če se odločimo za uživanje hrane brez glutena, se moramo prej dobro seznaniti, katera živila so dovoljena in katera prepovedana. Običajno so prepovedana živila, ki vsebujejo naslednja žita, ki vsebujejo gluten:

• pšenica in rž
• ječmen in oves
• pira in triktikala
• durum pšenica in kamut
• kuskus in bulgur

Dovoljena živila pri brezglutenski dieti

• proso in ragi
• riž in koruza
• tef in sirek
• ajda in kvinoja
• amarant in kanava
• tapioka in moka iz čičerike
• kostanjeva moka in rožičeva moka
• sojina moka in moka iz volčjega boba
• sadje in zelenjava
• leča in fižol
• neobdelani oreščki
• krompir, jajca
• sveže meso in sveže ribe

Amarant je ščir, ki ga bolj poznamo kot okrasno rastlino ali plevel. Indijci ga imenujejo hrana bogov in verjamejo, da podaljšuje življenje. Uporabljamo semena amaranta, ali kot zelenjavo. Predstavlja uravnoteženo beljakovinsko prehrano in vsebuje fitosterole in nekaj vitaminov skupine B.

Kostanjeva  moka vsebuje 45% ogljikovih hidratov in maščobe, zato se po daljšem skladiščenju lahko pokvari. Je lahko prebavljiva in dobrega okusa, ter bogata s kalijem in natrijem. Uporabljamo jo lahko za peko kruha, palačink in ta vse testenine.

Če uživamo hrano brez glutena, smo omejeni tudi pri uživanju prehranskih dopolnil in prehrambenih dodatkov. Vendar so ti dodatki pomembni v prehrani vsakega posameznika, saj iz industrijsko predelane hrane ne dobimo dovolj hranljivih snovi, ki so nujne za normalno delovanje našega organizma.

Goveja enolončnica brez glutena

Kuhanje za ljudi, ki so občutljivi za gluten, lahko ob pomanjkanju časa predstavlja tudi problem. Idealna rešitev so jedi na žlico brez glutena, saj jih lahko pogrejemo tudi za naslednji dan. Danes bomo skuhali govejo enolončnico brez glutena, ki jo lahko postrežemo tudi vsem ostalim družinskim članom.

• 1 kg govejega mesa narezanega na kocke
• 2 žlici olivnega olja
• 1 čebula, narezana na večje rezine
• 4 korenčki, narezani na kolobarje
• 2 strta stroka česna
• 1 žlica paradižnikove mezge
• 2 žlici brezglutenske moke
• 1 kozarec rdečega vina
• 3 skodelice čiste goveje juhe
• 2 lovorova lista
• 1 žlička timijana
• 4 krompirji, narezani na večje krhlje
• 1 skodelica graha

Goveje meso osušimo, v ponvi segrejemo olivno olje in popečemo polovico mesa. Pečemo približno 8 minut, da meso porjavi z vseh strani. Nato popečemo še preostalo polovico mesa in vse skupaj stresemo v keramični pekač, v katerem bomo kuhali enolončnico.

V ponvi na malo olivnega olja popražimo čebulo in korenje. Premešamo in dodamo brezglutensko moko in vse skupaj nekaj minut pražimo. Nato dodamo strt česen in paradižnikovo mezgo, ves čas mešamo, toliko časa, da lepo zadiši.

Prilijemo rdeče vino, premešamo in z dna ponve postrgamo vse koščke, ki so se prijeli. Povišamo temperaturo in pustimo da vino povre, po dveh minutah prilijemo čisto govejo juho. Vse skupaj zlijemo k mesu, premešamo in nato dodamo timijan in lovorov list.

Pekač pokrijemo in postavimo v pečico, ki jo ogrejemo na 180 stopinj C. Enolončnico počasi kuhamo, po eni uri in pol v jed dodamo narezan krompir, če želimo, da bo jed prej gotova, potem ga prej na pol skuhamo. Pol ure preden je jed gotova, dodamo zamrznjen grah, po okusu solimo in popramo.

 

Uravnotežena prehrana pri brezglutenski dieti

Kadar iz prehrane izločimo gluten, se pogosto zgodi, da z brezglutensko prehrano ne dobimo dovolj hranil in vitaminov, ki jih telo potrebuje za cel dan. Pogosto imajo bolniki s celiakijo prekomerno telesno težo, kljub vsem težavam , ki jih prinaša za bolezen. Pogosto so odvečni kilogrami posledica nepoznavanja učinkovin in hranil v posameznem živilu.

Smernice za uravnoteženo, zdravo  in varovalno prehrano pri bolnikih s celiakijo:

• V prehrano moramo vključiti sestavljene ogljikove hidrate in prehranske vlaknine, ki jih dobimo predvsem iz svežega sadja in zelenjave, stročnic in brezglutenskih žit. Psevdožita so divji riž, soja, ajda, kvinoja, amarat, koruza, proso, tef)
• Zelo pomembne so nenasičene, esencialne maščobne kisline: Omega 3 maščobne kisline dobimo v naslednjih živilih: v morskih ribah tuna, losos, skuša in v naslednjih semenih in oljih: chia semena, laneno olje, sojino olje, repično olje, oljčno olje, orehi. V uravnoteženo prehrano moramo vključiti tudi omega 6 maščobne kisline, ki pa jih dobimo iz sončničnega in koruznega olja.
• Za normalno delovanje organizma potrebujemo tudi minerale. Kalcij dobimo iz mlečnih izdelkov, tofuja, sardine s kostjo in iz kostne juhe, ki ji pri kuhanju dodamo žlico kisa. Kalij se nahaja v bananah, krompir, suho sadje, šampinjoni in špinača. Železo je v vseh vrstah mesa, leči, soji in v brezgutenskih žitih.
• Jod dobimo iz morskih rib in jodirane kuhinjske soli, magnezij je v oreščkih, semenih, ribah in polnovrednih brezglutenskih žitih. Cink je v govedini, svinjskem mesu, kurjem mesu, siru in mleku.
• Folati se nahajajo v paradižniku, zelju, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih, v jetrih, leči, ajdi, krompirju, grozdju, pomarančah, kumarah, beluših in v špinači.
• Pri celiakiji je tudi zelo pomembno zadostno uživanje vitaminov. Vitamin A je v mleku, siru, jajcih in v obarvani zelenjavi, ki vsebuje karoten. Obarvana zelenjava je korenje, špinača, pesa. Izredno pomemben je vitamin D, ki ga najdemo v slanikih, skuši, lososu, rakcih, v jetrih, v margarini obogateni z vitaminov D, v jajčnem rumenjaku in v nekaterih užitnih gobah.

Pomen vitaminov in mineralov pri brezgutenski dieti

• Vitamin E pridobimo iz naslednjih živil:polnovredni brezgutenski žitni izdelki, rastlinska olja, obogatena margarina, lešniki, mandlji, sončnična semena, listnata zelenjava, jetra in jajca. Vitamin K se nahaja v naslednjih živilih: Zelena zelenjava, na primer špinača, brokoli, ohrovt. Najdemo ga v mleku, mlečnih izdelkih, mišičnem mesu, jajcih in v različni zelenjavi.
• Vitamin C: Največ vitamina C je v svežem sadju in zelenjavi, izpostavimo rdečo in zeleno papriko, črni ribez, kosmulje, citrusi, ohrovt, zelje, kislo zelje, špinača, paradižnik. Pomemben je tudi vitamin B12: najdemo ga v mleku, mesu in jajcih, žal pa ga ne vsebuje rastlinska hrana, zato naj bodo na vnos vitamina B12 posebej pozorni vegetarijanci in vegani. 

Glutenska intoleranca

Glutenska intoleranca pomeni preobčutljivost na gluten. Posameznik, ki zaužije gluten, beljakovino ki se nahaja v ržu, ječmenu in pšenici, dobi takoj po zaužitju reakcijo na gluten. To je lahko utrujenost, prebavne težave in razne imunske reakcije.

Vse pogosteje slišimo, da posamezniki uživajo brezglutenske jedi z namenom, da bi shujšali. Strokovnjaki o takšnih dietah nimajo enotnega mnenja, saj so namenjene predvsem bolnikom, ki so preobčutljivi na gluten in imajo zaradi tega težave, ko so celiakija, KVČB in ostale težave, ki prizadenejo črevesje. Brezglutenska hrana, je pogost tudi na jedilnikih veganov in vegetarijancev.

V zadnjem času, že tudi pri nas dobimo prehranska dopolnila, ki so deklarirana brez glutena. Omenimo nekaj takšnih, ki jih v naši kuhinji običajno ne uporabljamo, a so na voljo v trgovinah z zdravo prehrano.

Prehranska dopolnila brez glutena

Bolniki s celiakijo, imajo pogosto težave tudi z osteoporozo, zato je priporočljivo, da uživajo hrano, ki je bogata z kalcijem. V specializiranih trgovinah z zdravo hrano, lahko kupimo prehranska dopolnila brez glutena, ki prava zakladnica tega pomembnega minerala.

To so gomasio, tahini, halva, alge (spirulina) agar agar, wakame, gobe šitake, čaga gobe, rožičeva moka in umeboši. Vsa ta živila so nam dokaj nepoznana, a so med ljudmi, ki uživajo brezglutensko hrano, vse bolj priljubljena. V nadaljevanju si bolj podrobno poglejmo ta prehranska dopolnila.

Gobe Šitake: V vzhodnih deželah ima goba šitake velik sloves, saj jo imenujejo tudi čudežna goba. Pomaga pri težavah z želodcem, blaži glavobol, znižuje visoko raven holesterola in uravnava visoki pritisk. Gobe šitaki uživamo za lajšanje težav pri gripi in prehladu, pomaga pa nam tudi krepiti imunski sistem.

Rožičeva moka:  Rožiči so v naših kuhinjah spet našli svoje mesto. Rožičeve stroke zmeljemo v prah in dobimo kakavovo nadomestek, medtem ko grobo mlete rožiče uporabljamo za nadeve pri potici ali štrukljih. Rožičevo moko lahko kupimo tudi brez glutena. Brezglutenska hrana in vsa dopolnila, morajo vsebovati deklaracijo, da resnično ne vsebujejo glutena.

Celiakija

Celiakija je kronična sistemska avtoimuna bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Pod imenom gluten poznamo proteine zrnja pšenice, podobne beljakovine pa najdemo tudi v zrnju pire, ovsa, rži in ječmena.

Gluten lahko pri ljudeh, ki imajo glutensko intoleranco, povzroči okvaro sluznice tankega črevesja. Posledica je zmanjšana funkcija črevesja in motnje v absorpciji hrane. Ljudje, ki imajo celiakijo, imajo zaradi preobčutljivosti na gluten pogoste prebavne motnje, pogosto pa bolezen privede do pomanjkanja osnovnih sestavin hrane, ter do pomanjkanja vitaminov in mineralov. 

Poleg resnih prebavnih težav, so pri celiakiji prizadeti tudi drugi organi, saj je to bolezen, ki prizadene celoten organizem in lahko povzroči številne zaplete. Pogosto je posledica preobčutljivosti na gluten stanjšanje resic sluznice tankega črevesa, ki ni več sposobno vsrkati dovolj hranilnih snovi iz črevesja v kri. Sčasoma pride simptomov celiakije in do zapletov.

Celiakija je neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki nastane pri posameznikih z genetsko predispozicijo in najpogosteje je prizadeto tanko črevo. Čeprav je celiakija avtoimunska bolezen, jo lahko z izločitvijo glutena iz hrane dobro obvladamo. Ko iz prehrane izločimo gluten, lahko bolezenske spremembe zaustavimo in če se držimo diete brez glutena, vzpostavimo dobro zdravstveno stanje.

Simptomi celiakije

Simptomi celiakije so v različnih starostnih obdobjih izredno različni, razlikujejo se tudi med otroci in odraslimi. Simptomi se pojavijo v približno šestih mesecih od začetka uživanja hrane, ki vsebuje gluten, lahko pa se simptomi pojavijo tudi že prej. Inkubacijska doba je lahko nekaj mesecev, lahko pa tudi nekaj let.

Klasični simptomi celiakije:

• driska in napenjanje
• prebavne motnje in bolečine v trebuhu

Atipični znaki celiakije:

Prebavne motnje, driska in bolečine v trebuhu, doleti le manjši delež obolelih za celiakijo. Veliko pogostejši so atipični znaki, lahko pa celo samo en simptom, mi pa je toliko težji:

• zastoj pri rasti
• hujšanje
• pridobivanje teže
• pomanjkanje apetita
• zaprtje
• upočasnitev psihičnega razvoja
• slabokrvnost, ki se ne pozdravi kljub uživanju zdravil
• pomanjkanje vitamina D in upad kostne mase
• razdražljivost in glavoboli
• kronična utrujenost
• poškodbe zobne sklenine
• pogoste afte ustne sluznice
• izpadanje las
• Duhringova bolezen: na licih, na zunanji strani komolca in kolen, ter na zadnjici pojavijo srbeči žuljasti izpuščaji
• pri ljudeh s celiakijo, se pogosto pojavijo tudi težave z jetri

Pri sumu na celiakijo nam zdravnik pregleda kri, kjer se pokaže prisotnost protiteles. Zdravljenje je preprosto: popolna odstranitev glutena iz prehrane! Zaradi motenj absorpcije hranilih snovi, je pri celiakiji potrebno jemati tudi dodatne vitamine in elemente v sledeh.

Diagnosticiranje celiakije ni več zahteven postopek, zato nikar ne preizkušajmo diet brez glutena če nismo prepričani da smo občutljivi nanj. S tem bi namreč lahko vplivali na izvide preiskav, če bi želeli opraviti ustrezno dokazovanje protiteles ali biopsijo tankega črevesa. 

Naravna kozmetika brez glutena

Glutenu se ne moremo izogniti niti v raznih kozmetičnih izdelkih. Vse kar nanašamo na našo kožo, skozi povrhnjico prehaja v kri. Zato moramo biti pozorni pri negovalnih oljih, kremah za obraz, šamponih in tudi pri ličilih.

Mnogi industrijski kozmetični izdelki, posebej mila, vsebujejo dišave, umetna barvila in naftne derivate. Vse te sestavine dražijo kožo in povzročajo alergijske reakcije. Klasična mila, so sicer običajno iz naravnih sestavin, a vsebujejo močne alergene v obliki dišav. Rešitev je uporaba naravne kozmetike, ki jo lahko naredimo tudi sami.

Uporabljeno besedilo: brezglutenska hrana, hrana brez glutena