Recept za domači jagermeister

Jagermeister je zeliščni liker, ki ga po domačem receptu pripravljamo celo leto. Zelišča začnemo nabirati že marca in jih nato dodajamo v domači sadjevec ali tropinovec skozi celo leto, skoraj do zime. Kozarček domačega likerja bo pregnal prehladna obolenja in prebavne motnje. Prileže se po dobrem kosilu, posebej če smo pojedli preveč mastne hrane.

Obstaja več receptov za domači jagermeister, običajno dodamo 45 zelišč, čeprav so po prvotnem receptu dodali 56 zelišč. Recept lahko tudi spremenimo in dodamo kakšno zelišče več, ali se kakšnemu odpovemo.

  • Potrebujemo velik steklen kozarec, v katerega nalijemo 5 litrov dobrega domačega žganja ali tropinovca. Žganje lahko nadomestimo tudi z vodko, ki likerju prav tako doda dober okus.
  • Najprej v kozarec dodamo 1 kg sladkorja in dobro premešamo, da se sladkor stopi. Če želimo, da naš liker bolj zagreni, dodamo manj sladkorja.
  • Nekateri zeliščarji dodajo sladkor šele na koncu priprave likerja. Pri tem receptu dodamo na liter žganja 1/2 kg sladkorja, ki ga nato karameliziramo, da lepo porjavi. Nato ga zalijemo z vodo in sicer 1/2 kg sladkorja na 1/2 litra vode. Ko mešanica zavre in se sladkor stopi, posodo odstavimo z ognja in počasi ohladimo. Na sladkor nato prelijemo žganje, ki smo ga prej dobro precedili. Na kakšen način bomo pripravljali liker se moramo odločiti že hitro na pomlad, ker pri prvem receptu dodamo sladkor preden pričnemo dodajati zelišča. Tukaj bom opisala recept tako, kot ga naredim sama.
  • V velik steklen kozarec nalijem najprej 4 litre žganja in 1/2 kilograma sladkorja. Dobro premešam in v marcu začnem dodajati zelišča. Ker zelišča vpijejo žganje, ga čez leto postopoma dodajam, tako da na koncu dobim približno 4 litre domačega jagermeistra.

Zelišča za jagermeister

zelišča za Jagermeister
ZELIŠČA ZA DOMAČI JAGERMEISTER! POGLEJ TU!

Zelišča in rožice pričnemo nabirati marca in jih nabiramo vse do zime. Listov dodajamo po eno pest, cvetov pa od 10 do 20, če pa so v receptu navedeni plodovi, jih dodamo majhno peščico. Zeliča dodajamo po občutku, če nam vonj ali okus katerega zelišča ni všeč, ga dodamo manj.

Nič ne bo narobe, če katero zelišče zgrešimo, ali če dodamo kakšnega, ki ga ni v receptu. Sama dodam malo dišeče perle, ker mi je všeč njena aroma. Vedno ko dodamo nove liste, plodove ali cvetove, vsebino rahlo premešamo z leseno kuhalnico ali steklenico malo pretresemo.

Cvetovi, listi in plodovi za jagermeister in čas nabiranja

  • Janež, Pimpinella anisum, zelena janeževa zrna – avgust – september
  • Trobentica, Primula vulgaris, cvetovi in listi – marec – april
  • Vijolica, Viola odorata, cvetovi in listi – marec – april
  • Marjetica, Bellis perennis, cvetovi – februar – oktober
  • Kumina, Carum carvi, zrnca – julij- avgust
  • Kamilica, Matricaria chamomilla, cvetovi – maj – junij
  • Lapuh, Tussilago farfara, cvetovi – marec – april
  • Brinove jagode, Juniperus communis, zelene jagode – maj – junij
  • Brinove jagode, zrele jagode – oktober – november
  • Pljučnik, Pulmonaria officinalis, cvetovi, vejice – marec – april
  • Regrat, Taraxacum officinale, cvetovi – april- maj
  • Lipa, Tilia platyphyllos, cvetovi – junij – julij
  • Divja češnja, Prunus avium, cvetovi – april- maj
  • Njivska preslica, Equisetum arvense, narezani listi – julij – avgust
  • Arnika, Arnica montana, cvetovi -julij – avgust
  • Tavžentroža, Centaurium, cvetovi – julij – avgust
  • Borovnica, Vaccinium myrtillus, listi pred cvetenjem – juniij
  • Ozkolistni trpotec, Plantago lanceolata, narezani listi – april – september
  • Črna meta, Marrubium vulgare, listi – maj – september
  • Melisa, Melissa officinalis, listi – maj – september
  • Navadni pelin, Artemisia vulgaris, liste prelijemo z vročo vodo – maj – junij
  • Žajbelj, Salvia officinalis, liste prelijemo z vročo vodo – maj – september
  • Akacija, Acacia, cvetovi – maj – junij
  • Vinska rutica, Ruta graveolens, listi – maj
  • Materina dušica, Thymus, listi – junij – oktober
  • Ognjič, Calendula officinalis, cvetovi – april – oktober
  • Slez, ajbež, Althaea officinalis, listi – maj – junij
  • Srčna moč, Potentilla erecta, cvetovi – junij – avgust
  • Rožmarin, Salvia rosmarinus, iglice – junij – avgust
  • Bezeg, Sambucus, cvetovi – maj – junij
  • Rman, Achillea millefolium, cvetovi – maj – junij
  • Smreka, Smrekovi vršički, Picea abies, maj – junij
  • Jelka, jelkini vršički, Abies alba, maj – junij
  • Sladki pelin, Artemisia annua, liste prelijemo z vročo vodo – maj – junij
  • Gozdna jagoda, Fragaria vesca, cvetovi – maj – junij
  • Oreh, Juglans regia, razrezani zeleni orehi – junij
  • Majaron, Origanum majorana, listi – junij
  • Širokolistni trpotec, Plantago maior, narezani listi – junij – avgust
  • Divji kostanj, Aesculus, cvetovi – julij
  • Šentjanževka, Hypericum perforatum, cvetovi – junij – avgust
  • Robida, Rubus, zeleni listi – april – junij
  • Bela detelja, Trifolium repens, cvetovi – junij – julij
  • Ameriški slamnik, Echinacea purpurea, cvetovi – avgust
  • Plahtica, Alchemilla vulgaris, mali listi – maj – september

Po dolgih mesecih nabiranja zelišč, ko dodamo zadnje rožice, vsebino steklenice še enkrat premešamo, jo dobro zapremo in pustimo stati približno dva tedna. Nato zeliščni liker precedimo in ga prelijemo v manjše, temne in lepe dekorativne stekleničke.

Zelišča za jagermeister

Zelišča za jagermaister nabiramo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Priprava zeliščnega likerja po tem receptu vsekakor ni za nepotrpežljive. Vendar lahko združimo prijetno s koristnim in zelišča nabiramo na družinskih izletih v hribih ali po okoliških planinah.

Vsakemu zeliščarju se kdaj pripeti, da zamudi kakšno rožico in takrat je najbolje da se odpravimo na izlet višje v gore in prav gotovo bomo tam našli zelišče, ki je v dolini že zdavnaj odcvetelo. Zelišča lahko gojimo tudi na vrtu, vendar se izogibajmo nabiranja rastlin blizu ceste. Kadar pa kakšno zelišče resnično zamudimo ali pozabimo, lahko uporabimo tudi suha zelišča, ki jih kupimo pri zeliščarjih. 

Trobentica

Trobentica, Primula vulgaris, je med prvimi zelišči ki jih nabiramo za zeliščni liker. Cvetove trobentice nabiramo od marca do aprila, če pa se podamo v višje ležeče predele pa juh lahko naberemo še maja ali junija. To posebej velja za zamudnike, ki so v dolino zamudili nabiranje trobentic. 

Trobentice so predvsem prve znanilke pomladi, so pa tudi pomembno zdravilno zelišče. Cvetove pripravimo kot poparek in nato čaj pijemo za lajšanje težav pri katarju dihalnih organov, pri oslovskem kašlju, za lajšanje trebušnih krčev, pri gripi in pri bronhialnem katarju. Trobentica tudi čisti kri, lajša in preprečuje revmatična obolenja, pomaga pri nespečnosti in lajša simptome migrene. 

V lepi cvetlici z rumenimi cvetovi najdemo mnoge koristne učinkovine, posebej takšne, ki blagodejno vplivajo na dihalne poti. Vsebuje flavonoide, glikozide, eterično olje, grenčine in  saponine. 

Vijolica

Dišeča vijolica, Viola odorata, je prav tako med prvimi pomladnimi cvetlicami ki jih nabiramo za pripravo domačega jagermeistra. Vijolice nas s svojimi vijolično modrimi cvetovi razveseljuje od februarja, marca in vse do maja. Majhna in dišeča cvetlica raste v senčnih legah, rada ima precej vlage. V višino zraste do 15 cm, cvetove ima vijolično modre, temno modre ali belkaste. 

Vijolica je manj poznana a izredno učinkovita zdravilna rastlina. Vsebuje fenolne glikozide, saponine, flavonoide in rastlinske sluzi. V starih časih so zeliščarji vijolico uporabljali za lajšanje bolezni dihal in raznih težav s črevesjem.

Učinkovine v vijolici umirjajo vnetja, blažijo različne bolečine, lajšajo izkašljevanje in znižuje povišano telesno temperaturo. Pripravke iz vijolice lahko uporabimo tudi za lajšanje težav s kožo, na primer pri razpokani koži na rokah, pri izpuščajih ali pri luskavici. 

Lapuh

Navadni lapuh, Tussilago farfara, nabiramo marca in aprila, v višje ležečih predelih pa ga bomo lahko nabrali tudi še maja ali kasneje. Pri lapuhi velja nekaj previdnosti, saj lahko prekomerna uporaba zelišča povzroči okvaro jeter. Če iz lapuhovih cvetov pripravimo čaj, ga lahko pijemo največ 6 tednov po dve skodelici na da in to samo enkrat na leto. Pri pripravi domačega jagermeistra moramo biti z lapuhom prav tako previdni.

Če sveže cvetove lapuha namočimo v alkohol, se sprosti strup tujon, ki je lahko zelo škodljiv za naš organizem. V starih časih so v zeliščne likerje dodajali sveže cvetove lapuha, a mogoče je bolje, če naredimo iz cvetov poparek in ga dodamo v liker, cvetove pa zavržemo. 

V cvetovih in listih lapuha pa so seveda tudi zdravilne učinkovine: rastlinske sluzi, čreslovine, grenčine, eterična olja, inulin, grenak glikozid, galusova kislina, fitosterini, kalij, natrij, kalcij, magnezij in solitri. Poparek iz cvetov in listov lapuha je staro ljudsko zdravilo za lajšanje izkašljevanja, za blaženje močnega kašlja, uporabljali pa so ga tudi pri težavah s pljuči. 

Pljučnik

Navadni pljučnik, Pulmonaria officinalis, nabiramo marca, aprila in na višje ležečih predelih še v začetku maja. Za domači jagermaister dodamo v žganje cvetove in majhne listke. Pljučnik je trajnica, ki zraste v višino približno 30 cm. Iz tanke korenine marca požene visoko steblo, na katerem so sedeči stebelni listi s kratkim pecljem. Pritlični listi so dlakavi, pogosto imajo belkaste ali svetlo zelene pege. Lijakasti cvetovi so združeni na vrhu stebla, najprej so rdeči, nato se spremenijo v vijolično in na koncu v modro barvo.

Pljučnik bomo našli v svetlih gozdovih, najraje ima vlažne listnate gozdove. Za pripravo zeliščnega likerja nabiramo samo cvetove in mlade liste, ko pa pljučnik odcveti, nabiramo tudi spodnje liste, ki vsebujejo veliko kremenčeve kisline. 

Pljučnik je tudi zelo zdravilna rastlina, ime je dobil po listih, ki imajo značilne lise, ki spominjajo na pljuča. Pljučnik vsebuje veliko vitamina C in A. V marcu in aprilu ko pljučnik cveti, vsebuje kremenčevo kislino, sluzi, čreslovine, saponine in razne rudninske soli, največ je kalcija.

Pljučnik uporabljamo pri težavah z dihali, za zdravljenje kašlja, za lajšanje težav pri bronhitisu in gripi. Grgranje pljučnikovega čaja pomaga pri vnetju grla in hripavosti, prav tako pa blaži vnetja, pospešuje izločanje urina, blaži vnetje sluznice prebavil in pomaga pri težavah z mehurjem. 

Marjetica

Marjetica, Bellis perennis, je zelišče ki ga tudi dodamo v domači zeliščni liker. Marjetice cvetijo skoraj celo leto, to je eno redkih zelišč ki jih ne bomo zamudili. Za jagermeister jih običajno nabiramo v začetku maja, saj se nam lahko kasneje skrije med drugimi travniškimi rožami.

Za liker nabiramo samo cvetove, v zeliščarstvu pa uporabljamo celo rastlino, tudi korenine. V cvetovih marjetice je veliko vitamina C, vsebuje pa tudi saponine, čreslovine, grenčine, sluzi, ocetno, vinsko, oksalno kislino in eterična olja.

Marjetica je pogosto prezrto zdravilno zelišče. Zeliščarji jo priporočajo za lajšanje različnih bolezenskih tegob: pri težavah z želodcem in črevesjem, pri ledvičnih boleznih, za lajšanje revme in putike, varuje jetra, lajša težave z dihali, čisti kri, pospešuje prebavo, ureja menstruacijo in lajša bolečine pri putiki in vnetih sklepih. 

Regratovi cvetovi

Navadni regrat, Taraxacum officinale, najbolj poznamo v okusni solati z jajci. Vendar je regrat tudi zdravilno zelišče, ki vsebuje mnoge koristne učinkovine: laktone, vitamine A, B, C in D, holine,  in razne minerale. V listih so tudi kumarini in karotenoidi, v korenini pa taraksazoid in fenolne kisline. Pripravki iz regrata krepijo jetra, lajšajo prebavo, pospešujejo iztekanje žolča, spodbujajo delovanje trebušne slinovke in žolčevoda. Korenine delujejo rahlo odvajalno. 

Za domači jeger dodamo veliko pest ali približno 20 cvetov regrata. Zelene dele cvetova odrežemo in v žganje dodamo samo rumene dele cveta. Cvetove regrata nabiramo od aprila do maja, odvisno kje živimo, v toplejših krajih seveda regrat prej odcveti kot v višje ležečih predelih. Sama zelišča nabiram bolj v visokogorju, od 700 metrov nadmorske višine naprej, kjer vse rastline cvetijo kasneje. 

Cvetovi gozdne jagode

Navadni jagodnjak, Fragaria vesca, ali navadne gozdne jagode, imajo čudovite, slastne in dišeče plodove. Vendar v zeliščarstvu uporabljamo predvsem liste, cvetove pa dodamo tudi za domači jeger. V začetku maja in junija naberemo za veliko pest cvetov in listkov gozdne jagode in jih dodamo k zeliščem v žganje. 

V listih in cvetovih gozdne jagode je eterično olje, flavonoidi in tanini. V sladko kislih jagodah pa so sadne kisline, saciliati, sladkorji, ter vitamini B, C in E. Pripravki iz gozdne jagode krčijo tkiva, čistijo rane, krepijo jetra, delujejo odvajalno in čistijo celo telo. Pri bolečem grlu in vnetih dlesnih, pripravimo poparek in ga grgramo dvakrat na dan. S poparkom lahko tudi očistimo manjše rane in opekline, pri sončnih opeklinah pa damo na boleče mesto zmečkane sveže jagode. 

Cvetovi divje češnje

Divja češnja, Prunus avium, zraste v višino od 15 do 20 metrov, v aprilu in maju nas razveseli s prelepimi belimi cvetovi. Divja češnja potrebuje za rast bogata in topla rastišča, vendar dobro uspeva tudi v bolj skromnih tleh. Plodovi divje češnje dozorijo sredi poletja, plodovi so debeli okrog 1 cm, so rdeče barve, ko so popolnoma zreli so lahko tudi skoraj črni. 

Divja češnja uspeva po vsej Sloveniji, najdemo jo v manjših skupinah v mešanih gozdovih, kjer rastejo tudi drugi listavci. Uspeva lahko vse do 1700 metrov nadmorske višine, vendar jo v Slovenji težko najdemo nad 800 metri. Plodovi divje češnje lajšajo težave pri srčnih in ledvičnih boleznih, imajo pa tudi ugoden vpliv na rast zob in kosti. Razstrupljajo telo, dobrodejno vplivajo na jetra. 

V aprilu naberemo veliko pest belih cvetov divje češnje in jih dodamo v žaganje k drugim zeliščem za domačega jegra. Ko so češnje zrele, lahko iz njih pripravimo mnoge okusne jedi, marmelade, jabolčni zavitek in druge sladice. Nikar pa ne zavrzimo pecljev, saj lahko iz njih pripravimo čaj, ki lajša artritis in revmatizem. 

 
 

Bezeg

Črni bezeg, Sambucus nigra, je običajno drevo po Evropi, raste pa tudi na severu Afrike in jugozahodu Azije. V starih časih je veljal zdravilo za vse, iz korenin in lubja so pripravljali močno odvajalo, iz listov pa zeleno mazilo, ki so ga uporabljali pri podplutbah in zvinih. V današnjem času je bezeg še vedno cenjeno zdravilno zelišče, iz cvetov pripravljamo osvežilno pijačo šabeso in sirup, ki deluje krepčilno na imunski sistem.

Cvetovi bezga lajšajo izkašljevanje, zmanjšujejo izločanje sluzi, spodbujajo krvni obtok, pospešujejo potenje, delujejo protivirusno in pri zunanji uporabi protivnetno. Bezgove jagode povečujejo potenje, delujejo odvajalno in diuretično. Liste bezga nanašamo na kožo za hitrejše celjenje ran. 

Iz bezgovih cvetov in jagod lahko pripravimo tudi čaj, poparek in tinkturo. Tinkturo uživamo pri močnem kašlju, prehladu in gripi. Uživamo od 40 do 80 kapljic na dan, za boljši učinek tinkturo uživamo z ameriškim slamnikom.

Sirup iz bezgovih jagod lahko pripravimo sami. Zmešamo 600 ml prevretka iz bezgovih jagod in 450 ml medu. Sirup jemljemo pri prehladu in gripi, po 2 žlički na dan. Sirup lahko s toplim čajem ponudimo tudi otrokom za lajšanje prehlada in gripe. 

 

Jagermeister še malo drugače: