Planine v Sloveniji so bile včasih izredno pomembne za kmetijstvo, saj so bile žive in na njih se je pasla živina iz doline. Mnogo planin je žal izumrlo, a na mnogih je spet živahno. Fužinske planine so prav posebne in dajejo triglavski skupini gora vtis zaključene celote.
Med fužinske planine prištevamo naslednje planine: Planina Vogar, Planina Vodični vrh, Planina Blato, Planina pri Jezeru, Planina Viševnik, Planina Dedno polje, Planina Ovčarija, Planina v Lazu, Planina Krstenica in Planina Velo polje. Vse te planine so izhodišča za obisk mnogih gora Triglavske skupine, ker pa so lahko dostopne, so tudi cilj družinskih izletov z otroki.
Kazalo
Planine v Sloveniji – prelepe Fužinske planine
Fužinske planine na vzhodu omejujeta dolina Voje in Velo polje, na zahodu pa Dolina Triglavskih jezer. Fužinske planine so visokogorska kraška planota, ki večinoma leži tik nad gozdno mejo, a še vedno pod mejo kjer raste veliko dreves. Planota je s treh strani obdana s strmimi stenami, ki padajo v Voje, Bohinjsko dolino in k Triglavskim jezerom.
Visoke gore, ki objemajo Fužinske planine so zaobljene, oblikuje jih voda, čeprav je na poti nikjer ne srečamo, saj takoj ponikne v prepustna tla. Pobočja v okolici so polna erozijskih tvorb in vodnih žlebičev, ki se vijejo skozi masivne sklade skalovja. Na dnu kotanj se je nakopičila zemlja, ki omogoča bujno rast rastlinja. Ravno v teh kotanjah se je razvilo planšarstvo, ki je v zadnjih desetletjih, močno zamiralo, a planine so spet vse bolj žive in so pogosto cilj enodnevnih izletnikov.
Nad Fužinskimi planinami se vzpenjajo številni vrhovi, po obliki so si podobni, vsi so značilne bohinjske kope. Dostop do teh vrhov je težak, nižje predele prekriva ruševje, skozi pa so speljana brezpotja. Nad vrhove ki se vzpenjajo nad Fužinskimi planinami, se običajno odpravijo samo izkušeni planinci.
Planina Blato – 1147 m
Planina Blato leži v gozdnati globeli na nadmorski višini 1147 m. Planina se vzpenja nad dolino Suho visoko nad Vojami. Planina je prostrana in gosto naseljena s stanovi in počitniškimi hišicami. S te planine potekajo mnoge planinske poti, ki se razkropijo proti Vogarju, planini pri Jezeru, Lazu in planini Krstenici. Planina leži globoko v dolini, zato okoliških hribov od tam ne moremo videti. Do planine je speljana cesta iz Stare Fužine in skozi Voje in planino Suho.
Do planine Blato lahko pridemo po različnih poteh, lahko jo obiščemo na krožni poti, ki traja 7 ur. Krožno pot pričnemo na planini Blato in tu jo tudi končamo. V tem primeru se do planine pripeljemo in od tam nadaljujemo peš. Če pa želimo do planine peš, se odpravimo s planine Vogar.
Planina pri Jezeru 1450 m
Planina pri Jezeru leži v prostrani kotanji severno od Pršivca. Dno kotanje napolnjuje jezero, ki je obdano z gozdom. Na planini se razcepijo poti proti planini Viševnik, Dedno polje in planino Laz. Nad planino se vzpenja vrh Debelega vrha, nad jezerom stoji koča na planini pri Jezeru.
Do planine pri Jezeru se lahko odpravimo od planine Blato, za lahko označeno pot bomo potrebovali 1 uro.
Iz stare Fužine se pripeljemo do parkirišča na planini Blato in tam poiščemo kolovoz v smeri planine pri Jezeru. Po strmem vzponu po kolovozu, kmalu pridemo na razpotje in od tam nadaljujemo levo po strmi poti. Pot je v bistvu še vedno kolovoz in nekoliko višje se mu priključi še markirana pot s planine Vogar. naša pot nas pelje naprej po deloma kamnitem kolovozu, ki se višje nekoliko položi, nato pa se spet strmo vzpnemo.
Nato nekaj časa hodimo po precej položnem terenu, a kmalu prečimo strma pobočja. Malo naprej zavijemo ostro levo in pridemo v dolinico Pungrat. V dolinici prečimo opuščeno pašno ograjo in se pričnemo strmo vzpenjati. Kmalu spet zavijemo desno in spet hodimo po ravnini.
Kmalu se poti priključi še pot s planine Vodični vrh. Mi nadaljujemo pot naravnost in po približno 5 minutah pridemo do planine pri Jezeru. Tik nad jezerom stoji koča na planini pri Jezeru, kjer si lahko privoščimo okusno enolončnico ali kakšno drugo tradicionalno bohinjsko jed.
Planina Viševnik – 1625 m
Planina Viševnik leži na travnatem prevalu med Pršivcem in strmo Grivo. Planina je izredno slikovita in spada med naše najlepše planine. S planine je lep razgled na Ograde in druge Fužinske vrhove. Na planini v poletnem času deluje Bregarjevo zavetišče, kjer se lahko v poletnem času okrepčamo z okusno malico.
Do planine Viševnik se lahko podamo od planine pri Jezeru. Na planini se pot obrne proti jugozahodu in nas popelje skozi strmo dolino. Dolino bomo prepoznali po izpranih pečinah in po valovitem, poraščenem terenu. Pot nas nato pripelje med vrtačami in nato skozi gozd do planine Viševnik.
Za pot od planine pri Jezeru do planine Viševnik bomo potrebovali 45 minut, pot je lahka in označena,. primerna tudi za otroke.
Pršivec – 1761 m
Pršivec se čokato dviga nad severno obalo Bohinjskega jezera in ko se povzpnemo na vrh, nas pričaka prelep razgled. Podzemlje Pršivca skriva čudovite kotičke za jamarje, saj so po površju razpršeni mnogi vhodi v brezna. Kadar je veliko dežja, iz brezna Govic v vznožju Pršivca, bruhnejo na dan izredno velike količine vode.
Do Pršivca predlagamo pot po visokem robu nad Bohinjem, sestopimo pa lahko na sever in si ogledamo še prelepe Bohinjske planine.
Opis poti planina Vogar – Pršivec
Iz Ribčevega Laza v Bohinju se odpeljemo proti Stari Fužini in pri mostu čez Mostnico zavijemo levo navzgor. Tukaj plačamo cestnino za vožnjo po cesti skozi Suho. Peljemo se naprej proti Vojam in nato zavijemo proti planini Blato in vse do parkirišča nad planino Vogar. Od parkirišča poiščemo markirano pot proti Kosijevem domu na Vogarju in po približno 10 minutah nas pripelje do razcepa kjer zavijemo desno. Lepo urejena in markirana pot nas pelje zložno čez gozdnata pobočja visoko nad Bohinjskim jezerom. Ko prečkamo zaraslo jaso, se pot prične strmeje vzpenjati in sedaj hodimo po robu in občasno se pod nami prikaže prelepo Bohinjsko jezero.
Kmalu pridemo do smernih tabel ki nas usmerjajo ali do planine Viševnik ali do vrha Pršivca. Zavijemo na pot proti Pršivcu, ki se začne hudo strmo. Strmina se kmalu položi in pot nas pelje mimo razglednega roba in naprej po vršnem delu ki je zelo strm. Na prepadnem robu nas pot pelje čez nekaj bolj zahtevnih skalnatih pragov, a kmalu se pot zravna. Nadaljujemo po nekoliko slabše označeni poti vse do vrha Pršivca, kjer se nam odpre prelep razgled.
Sestop Pršivec – planina Viševnik – planina Vogar
Sestopimo lahko po isti poti, ali gremo z vrha pršiva proti jugu in gremo po strmi stezi v široko dolino. Dolino prečkamo in se nato spet dvignemo. Z roba se spustimo proti planini Viševnik, tu se lahko okrepčamo pri zavetišču Draga Bregarja.
Po prečkanju planine nas pot pelje najprej proti planini Jezero in nato nadaljujemo skozi manjšo dolino po široki vozni poti, ki se kmalu obrne desno in preči strma pobočja. Pot nas nato popelje navzdol in tukaj moramo biti pozorni na odcep za planino Vogar.
Za celotno pot od parkirišča nad planino Vogar do vrha Pršiva in nato sestop čez planino Viševnik, bomo potrebovali približno 4 ure in 30 minut do 5 ur. Pot je označena kot nezahtevna markirana pot, nekaj previdnosti je potrebne na zelo strmem in izpostavljenem pobočju v vršnem delu.
Planina Dedno polje – 1560 m
Planina Dedno polje je velika planina v osrednjem delu Fužinskih planin. Živahna in velika planina, leži v prisojni kotanji pod vznožjem Krede. Na planini deluje sirarna, kjer lahko poleti dobimo kislo mleko in sir, sirarna pa je tudi vključena v Bohinjska sirarska pot.
S planine Dedno polje se lahko povzpnemo na mnoge planinske poti. Od tukaj vodijo glavne poti proti Velo polje – Triglavska jezera, tej poti pa se priključita tudi poti z Vogarja in Voj. S planine Dedno polje pa nas pelje pot tudi skozi samotno dolino Za Kopico.
Do planine Dedno polje lahko pridemo od planine Blato, za lahko označeno pot bomo potrebovali 1 uro in 30 minut.
Planina Ovčarija – 1660 m
Planina Ovčarija je prostrana in razpotegnjena planina in zavzema velik del zahodnega obrobja Fužinskih planin. Planina Ovčarija je ena izmed najvišje ležečih in najbolj oddaljenih planin v naših Alpah. Mimo planine pelje pot z Dednega polja proti Triglavskim jezerom.
V poletnem času lahko na planini dobimo kislo mleko.
Od planine Blato do Planine Ovčarije bomo potrebovali 2 uri in 15 minut.
Planina v Lazu – 1560 m
Planina v Lazu leži na dnu široke kotline, okoli nje pa se dvigajo vrhovi Slatna, Kreda, Debeli vrh in Ogradi. Od tukaj se lahko podamo na okoliške vrhove, najpogosteje je obiskan dominanten Debeli vrh – 2390 m. Čez planino pelje glavna markirana pot Velo polje – Triglavska jezera.
Do planine pridemo od Planine pri Jezeru 1 ura in 30 minut, ali s planine Blato prav tako 1 ura in 30 minut. Od Planine pri Jezeru zavijemo na pot desno mimo jezera. Pot nas pelje po serpentini na gozdnat hrbet. Nato se pot spusti v dno travnate doline Poljane. Po dolini nadaljujemo proti severozahodu, kasneje pa zavijemo proti severu.
Pot je naprej speljana skozi zložno korito in kmalu dosežemo kotanjast in nepregleden teren zahodno od skalnate kope Žagarjeve glave. Pot gre naprej čez skalnat prag in že smo pri prvih stanovih planine v Lazu.
Planina Krstenica – 1655 m
Planina Krstenica leži na travnatem slememu, ki je jugozahodni podaljšek dolgega grebena Stogov, štejemo med najlepše planine v Sloveniji. Planina ima odprto lego in odpre se nam prelep razgled na razgled na Ograde, Krsteniški Stog, Tosc, Ablanco, Uskovnico in Spodnje Bohinjske gore. S planine se lahko povzpnemo na Stoge ali Škednjovec. V dolini, ki se vzpenja severozahodno, leži še planina Jezerce – 1720 m, ki je naša najvišja planina, do nje pelje markirana pot.
Na Planino Krstenico lahko pridemo z Voj, za pot bomo potrebovali 3 ure in 30 minut. Pot pa lahko opravimo tudi s planine Blato, kamor se z Voj pripeljemo z avtom. S parkirišča na planini Blato se najprej odpravimo desno po strmem kolovozu, po dvajsetih minutah hoje se pot nekoliko položi in tukaj zavijemo levo na nemarkirano lovsko pot. Običajno je na mestu kjer moramo zaviti postavljen možic, ki nas usmeri na pot.
Lovska pot se skozi ozki žleb strmo vzpne na zložnejši in planotast teren. Kmalu zavijemo levo in po prijetni gozdni poti zavijemo mimo lovske koče na planino. Od lovske koče naprej pa nas pot kmalu pripelje iz gozda, kjer se ponovno priključimo kolovozu. Planina spada med najlepše planine v Sloveniji.
Sledi le še dobrih pet minut hoje do planine Krstenica, kjer se nam odpre lep razgled na Ograde, Krn in Spodnje Bohinjske gore.
S planine Blato je to najkrajši pristop do planine Krstenica, potrebovali bomo 1 uro in 15 minut, pot je neoznačena lahka steza.
Planina Velo polje – 1670 m
Planina Velo Polje spada med največje in najvišje ležeče planine v Sloveniji. Planina ima edinstveno lego v osrčju Triglavske skupine in leži ob vznožju Triglava. Veliki ravnici Velega polja, se na jugu priključi manjša ravnica Malega polja.
Planino obkrožajo številni vrhovi, najpomembnejši so Mišelj vrh, Tosc, Verner in Triglav. Višje nad planino na pobočju Tosca stoji Vodnikov dom. Čez planino vodijo zelo obljudene poti, večinoma proti Triglavu.
Od Malega polja in v izteku Mišeljske doline, leži planina Pod Mišeljim vrhom, čeznjo je speljana pot z Velega polja proti planini v lazu in planini pri Jezeru. Do planine Velo polje vodijo mnoge markirane in dobro urejen poti.
- Pokljuka – Velo polje – 3 ure in 15 minut – lahka označena pot
- Stara Fužina – Velo polje – 4 ure in 45 minut – lahka označena pot
- Planina Blato – Velo polje – čez Grintovico – 3 ure in 45 minut – lahka neoznačena steza
- Uskovnica Razpotje – Velo polje – čez planino spodnji Tosc – 3 ure in 45 minut – zahtevna označena pot
- Uskovnica – Lom – Velo polje – čez planino spodnji Tosc – 3 ure in 50 minut – zahtevna označena pot
- Srednja vas – Velo polje – za Ribnico in čez planino Tosc – 5 ur in 15 minut – zahtevna označena pot
Planine v Sloveniji; Fužinske planine:
