Kako so kuhale naše babice – tradicionalne slovenske jedi

Kako so kuhale naše babice? Vrnimo se v otroštvo in se spomnimo naših babic, bic, non, ali kakor  smo jih pač klicali in se spomnimo, kako so kuhali naši predniki. V starih časih je bilo potrebno vso hrano pridelati doma, zato je bil tudi način kuhanja drugačen, kot je v današnjih časih.

Ideje za kosilo so bile vezane predvsem na to, kaj je bilo v shrambi. Meso je bilo redko na jedilniku, večinoma ob velikih praznikih, kot je Božič in Velika noč. Ob pustnem času so običajno pekli krofi, miške in flancati, za Veliko noč pa  orehova potica. 

Kako so kuhale naše babice?

Zelenjavni vrt je bil pred vsako hišo, vsaka družina, ki je imela kaj zemlje, je imela posajen krompir, koruzo in še veliko razne zelenjave. Zelenjava se je pridelovala brez umetnih gnojil, vrt se je gnojil z naravnim kompostom. Še vedno včasih naletimo na zasaditve starih sadovnjakov, žal počasi izumirajo, saj je pri nas  vse manj avtohtonih vrst sadnega drevja.

Skoraj pri vsaki hiši je bila v sadovnjaku hruška vrste tepka, iz katerih so delali krhlje, ki so bili pozimi pogosto edina sladica. Prav tako je pri vsaki hiši rasla lesnika, iz katere so pridelovali domač jabolčni kis. V članku kako so kuhale naše babice, bom opisala nekaj primerov, kako se je včasih uporabljala doma pridelana  hrana.

Tradicionalne slovenske jedi

V današnjem času imamo gospodinje poleg službe, otrok, telovadbe, interneta in še kakšne obveznosti milo rečeno premalo časa za kvalitetno kuhanje. Smo preveč obremenjene, ves čas hitimo in se trudimo biti popolne. Včasih se mi na kratko pokažejo stari spomini na otroštvo, ko je pri nas doma v kuhinji kraljevala bica.

Tako smo klicali našo staro mamo, saj je to stara koroška beseda. V spomin na otroška leta, sem se odločila, da napišem kako so kuhale naše babice in kako so vso hrano pridelale doma. Moj spomin na bico sega daleč nazaj v moje otroštvo, saj je bila vedno prisotna, vedno stroga in malce nergava. Seveda so se nam otrokom takrat vsi starejši ljudje zdeli tečni.

Naša bica je bila duša naše hiše, čeprav že v letih, se je veselo sukala v kuhinji, kjer je vztrajno kurila v štedilniku na drva, naj bo pozimi ali poleti. Seveda je kuhala stare, preizkušene jedi, ki nam mladim včasih niso preveč dišale. Kaj bi dala danes za njeno znanje. Kako je znala uporabiti vso zelenjavo, vsa zdravilna zelišča in tudi vse domače živali, ki so bile namenjene za našo hrano.

Ko razmišljam, kako so kuhale naše babice v starih časih, se zamislim, kako udobno pravzaprav živimo danes. Včasih  se ženske niso mogle enostavno sprehoditi v nakupovalni center in kupiti solato, kruh ali sadje. V zadnjih letih tudi mlajše gospodinje kuhajo vse več pozabljenih starih tradicionalnih jedi, vse več posameznikov pa se tudi odloča za samooskrbo in imajo njivo ali vsaj majhne vrtiček.

Samooskrba nekoč in danes

Večina sadja in zelenjave se je pridelalo doma, ponavadi pa je vsaka hiša, ki je imela vsaj nekaj zemlje imela tudi pujske in kokoši, včasih pa celo kakšno kravico ali kozo. Vrt je imel v takratnem gospodinjstvu velik pomen, saj se je za vsakodnevno prehranjevanje zelenjava pobirala z vrta. Na mizi so bile pogosto jedi na žlico, ki so predstavljale samostojen obrok. V tistih časih tudi niso uporabljali raznih škropiv, pač pa so škodljivce preganjali z domačimi pripravki iz koprive in drugih zelišč.

Ni smelo manjkati raznih solat, zelja, fižola, čebule, česna in še veliko lokalne zelenjave. Pri vsaki hiši je bil seveda tudi zeliščni vrtiček, saj so bile začimbe obvezne za okusno pripravljen obrok. Skoraj vedno so bila v ozimnici domača jabolka, hruške, slive, jagode, ribez in včasih tudi grozdje z domače brajde. Od doma se najbolj spomnim breskev, drobnih in sladkih, danes jih poznamo pod imenom vinogradniška breskev.

Domače živali so večkrat končale v loncih!

Danes si ne znamo več predstavljati, da bi odšle na vrt, ulovile kuro, ji zavile vrat in jo spekle. To je bilo v starih časih čisto vsakdanje opravilo, no, ne vsaki dan, enkrat ali dvakrat na teden  pa je meso le bilo na mizi.

Najprej je morala gospodinja kokoško seveda ujeti, morala jo je čvrsto prijeti za perutnice in glavo, ter narediti z ostrim nožem pri glavi pod ušesom ozko luknjico. Kokoško je bilo treba obrniti z glavo navzdol, da je kri lahko odtekala. Nato je dala kokoš v mrzlo vodo, da se ohladi, popari z vročo vodo in oskubi.

Tisti dan, ko je bila kokoška namenjena za v lonec, ni dobila nič za pod kljun, zato jo je bilo včasih težko ujeti.

Na krožniku se je večkrat našel tudi domači prašiček

V domačem hlevu so bili seveda tudi prašički, moji spomini na domače pujske so prav razneženi, saj sem bila zelo žalostna kadar smo imeli koline. Zaradi tega dolga leta nisem jedla svinjskega mesa, vsaj toliko časa, ko sem začela meso kupovati pakirano v trgovini. Tako sem bila nekako prisilna vegetarijanka, kar pa tudi ni škodilo. Kako so kuhale naše babice? Vsekakor iz bolj zdravih sestavin kakor mi danes.

Kako porabimo posamezne kose pri prašiču?

Glavo skuhamo in sesekamo med klobase ali ponudimo s kislim hrenom. Iz nog skuhamo hladetino, iz flama naredimo mesene klobase. Jezik, 2 vratnika, 2 kosa reber, 2 pleči in 2 gnjati damo po navadi v razsol.

Deli svinjskega mesa in uporaba:

• stegno – zrezki in pečenka
• hrbet – zarebrnice, mrežna pečenka, ražnjiči
• vrat – pečenka, ragu, paprikaš, golaž, ražnjiči, pečenice, segedin golaž
• trebuševina in rebra – rižota, ragu, nadevana rebra, pečena rebrca
• pleče – pečenka, rižota, ragu, džuveč, nabodalo
• glava – enolončnice, šara, kisle juhe, žolca, tlačenka
• krače – paprikaš, žolca, pečene in kuhane krače
• parkeljci – enolončnice, žolca, kisla juha, mesna solata

Takšen nasvet je bil opisan v Slovenski kuharici iz leta 1963, napisala pa jo je Felicita Kalinšek.

Kako so kuhale naše babice? Mislim, da z veliko več domišljije, kot to počnemo danes. V celotni Evropi ogromno hrane konča v smeteh, včasih se je vsa hrana porabila, saj so naše babice znale spretno porabiti ostanke, če je pa vseeno kaj ostalo, pa so dobile domače živali.

Ostanki sadja in zelenjave, razni olupki, koščice, nagnito sadje in zelenjava pa se je odvrglo na kompost. Tako je bil krog zaključen, saj je na kompostu nastala čudovita črna zemlja, ki se je na pomlad porabila za saditev balkonskih rož in pognojitev zelenjavnega vrta. (1) Seveda bi lahko o tem, kako so kuhale naše babice pisala v nedogled. O kuhanju, začimbah in veliko o sadju in zelenjavi, lahko preberete na blogu: Zdravljenje s sadjem in zelenjavo.

Golaž iz svinjskega mesa

V času kolin, se je na jedilniku pogosto znašel tudi golaž iz svinjskega mesa. Za golaž so gospodinje porabile tudi slabše kose mesa, najboljši pa je iz svinjskega vratu.

Recept za svinjski golaž:

• 1/2 kg svinjskega vratu
• 1 žlica svinjske masti
• 2 čebuli
• 1/2 žličke rdeče mlete paprike
• 1 žlička moke
• sol
• ščepec kumine
• 1 strok česna
• 1 lovorov list
• 1 žlica kisa
• 1 žlica kisle smetane

Čebulo drobno sesekljamo, meso narežemo na kocke. V ponvi segrejemo svinjsko mast in zarumenimo drobno sesekljano čebulo. Dodamo mleto papriko, žlico kisa, 2 žlici vode, narezano meso, sol in kumino. premešamo, pokrijemo in počasi dušimo, da se meso zmehča in se ves sok pokuha.

Vse skupaj potresemo z moko, prepražimo in prilijemo zajemalko tople vode. Dodamo lovorov list in strt česen. Premešamo in kuhamo do mehkega. Preden golaž postrežemo, dodamo žlico kisle smetane.