Jagermeister je zeliščni liker, ki ga po domačem receptu pripravljamo celo leto. Zelišča začnemo nabirati že marca in jih nato dodajamo v domači sadjevec ali tropinovec skozi celo leto, skoraj do zime.
Kozarček domačega likerja bo pregnal prehladna obolenja in prebavne motnje. Prileže se po dobrem kosilu, posebej če smo pojedli preveč mastne hrane.
Kazalo
Obstaja več receptov za domači jagermeister, običajno dodamo 45 zelišč, čeprav so po prvotnem receptu dodali 56 zelišč. Recept lahko tudi spremenimo in dodamo kakšno zelišče več, ali se kakšnemu odpovemo.
Zelišča in rožice pričnemo nabirati marca in jih nabiramo vse do zime. Listov dodajamo po eno pest, cvetov pa od 10 do 20, če pa so v receptu navedeni plodovi, jih dodamo majhno peščico. Zeliča dodajamo po občutku, če nam vonj ali okus katerega zelišča ni všeč, ga dodamo manj.
Nič ne bo narobe, če katero zelišče zgrešimo, ali če dodamo kakšnega, ki ga ni v receptu. Sama dodam malo dišeče perle, ker mi je všeč njena aroma. Vedno ko dodamo nove liste, plodove ali cvetove, vsebino rahlo premešamo z leseno kuhalnico ali steklenico malo pretresemo.
Pimpinella anisum – janež je odličen dodatek k različnim jedem in pijačam zaradi svoje edinstvene arome. Uporablja se v kulinariki, tradicionalni medicini in kozmetiki zaradi svojih značilnosti in koristnih lastnosti. Za pripravo domačega jagermeistra nabiramo zelena janeževa zrna od avgusta do seprembra.
V kulinariki se janež pogosto uporablja za aromatiziranje pečenega peciva, piškotov, likerjev in slaščic. Njegova močna aroma doda poseben okus jedem in pijačam. Poleg tega se janežovo olje uporablja kot začimba in dodatek k pijačam, kot je absint.
V tradicionalni medicini se janež uporablja za lajšanje prebavnih težav, kot so napihnjenost, krči in slabo prebavo. Prav tako se verjame, da janež spodbuja apetit in izboljšuje prebavni sistem.
Kozmetična industrija uporablja izvlečke janeža v izdelkih za nego kože in las. Janež ima pomirjujoče in osvežujoče lastnosti, zaradi česar je priljubljena sestavina v številnih kozmetičnih izdelkih, kot so mila, losjoni za telo in šamponi.
Trobentica, Primula vulgaris, je med prvimi zelišči ki jih nabiramo za zeliščni liker. Cvetove trobentice nabiramo od marca do aprila, če pa se podamo v višje ležeče predele pa juh lahko naberemo še maja ali junija. To posebej velja za zamudnike, ki so v dolino zamudili nabiranje trobentic.
Trobentice so predvsem prve znanilke pomladi, so pa tudi pomembno zdravilno zelišče. Cvetove pripravimo kot poparek in nato čaj pijemo za lajšanje težav pri katarju dihalnih organov, pri oslovskem kašlju, za lajšanje trebušnih krčev, pri gripi in pri bronhialnem katarju. Trobentica tudi čisti kri, lajša in preprečuje revmatična obolenja, pomaga pri nespečnosti in lajša simptome migrene.
V lepi cvetlici z rumenimi cvetovi najdemo mnoge koristne učinkovine, posebej takšne, ki blagodejno vplivajo na dihalne poti. Vsebuje flavonoide, glikozide, eterično olje, grenčine in saponine.
Dišeča vijolica, Viola odorata, je prav tako med prvimi pomladnimi cvetlicami ki jih nabiramo za pripravo domačega jagermeistra. Vijolice nas s svojimi vijolično modrimi cvetovi razveseljuje od februarja, marca in vse do maja. Majhna in dišeča cvetlica raste v senčnih legah, rada ima precej vlage. V višino zraste do 15 cm, cvetove ima vijolično modre, temno modre ali belkaste.
Vijolica je manj poznana a izredno učinkovita zdravilna rastlina. Vsebuje fenolne glikozide, saponine, flavonoide in rastlinske sluzi. V starih časih so zeliščarji vijolico uporabljali za lajšanje bolezni dihal in raznih težav s črevesjem.
Učinkovine v vijolici umirjajo vnetja, blažijo različne bolečine, lajšajo izkašljevanje in znižuje povišano telesno temperaturo. Pripravke iz vijolice lahko uporabimo tudi za lajšanje težav s kožo, na primer pri razpokani koži na rokah, pri izpuščajih ali pri luskavici.
Marjetica, Bellis perennis, je zelišče ki ga tudi dodamo v domači zeliščni liker. Marjetice cvetijo skoraj celo leto, to je eno redkih zelišč ki jih ne bomo zamudili. Za jagermeister jih običajno nabiramo v začetku maja, saj se nam lahko kasneje skrije med drugimi travniškimi rožami.
Za liker nabiramo samo cvetove, v zeliščarstvu pa uporabljamo celo rastlino, tudi korenine. V cvetovih marjetice je veliko vitamina C, vsebuje pa tudi saponine, čreslovine, grenčine, sluzi, ocetno, vinsko, oksalno kislino in eterična olja.
Marjetica je pogosto prezrto zdravilno zelišče. Zeliščarji jo priporočajo za lajšanje različnih bolezenskih tegob: pri težavah z želodcem in črevesjem, pri ledvičnih boleznih, za lajšanje revme in putike, varuje jetra, lajša težave z dihali, čisti kri, pospešuje prebavo, ureja menstruacijo in lajša bolečine pri putiki in vnetih sklepih.
Kumina je nepogrešljiva začimba v vsaki kuhinji. Gojimo jo lahko tudi na vrtu in siver kot dvoletnioc. V prvem letu požene liste, v drugem letu pa nas razveselijo cvetovi in semena. Če nam uspe kumino vzgojiti na svojem vrtu, potem v juliju in avgusu poberemo drobna zrnca in jih dodamo v alkohol k drugim zeliščem.
Kamilica, Chamomilla recutita, je do pol metra visoko enoletno zelišče. Za jegra nabiramo cvetove od maja do junija. Kamilica ima značilne prijeten vonj in je eno izmed najstarejših zdravilnih zelišč. Glavne učinkovine v kamilici je eterično olje z azulenom, flavonoidi, terpeni, glikozidi, grenčine in kumarinske spojine. Vse učinkovine so nakopičene v cvetnih koških, ki jih lahko za uporabo tudi posušimo.
Kamilice zavirajo učinkovanje bakterijskih strupov in so najbolj poznano domače razkužilo. Kamilica je zaščitnica žensk, saj uravnava menstruacijo, blaži krče, poživlja, pospešuje prebavo in hkrati pomirja.Kamilice običajno uživamo kot poparek, za skodelico čaja prelijemo čajno žličko cvetov. Poparek pijemo pri prebavnih motnjah, pri neredni in boleči menstruaciji.
S kamiličnim čajem lahko izpiramo razdraženo kožo in sluznico, v ta namen pripravimo močnejši poparek, tri žlice cvetov na liter vode. Pri vnetju sinusov in nahodu pomaga vdihavanje kamilične pare.
Navadni lapuh, Tussilago farfara, nabiramo marca in aprila, v višje ležečih predelih pa ga bomo lahko nabrali tudi še maja ali kasneje. Pri lapuhi velja nekaj previdnosti, saj lahko prekomerna uporaba zelišča povzroči okvaro jeter. Če iz lapuhovih cvetov pripravimo čaj, ga lahko pijemo največ 6 tednov po dve skodelici na da in to samo enkrat na leto. Pri pripravi domačega jagermeistra moramo biti z lapuhom prav tako previdni.
Če sveže cvetove lapuha namočimo v alkohol, se sprosti strup tujon, ki je lahko zelo škodljiv za naš organizem. V starih časih so v zeliščne likerje dodajali sveže cvetove lapuha, a mogoče je bolje, če naredimo iz cvetov poparek in ga dodamo v liker, cvetove pa zavržemo.
V cvetovih in listih lapuha pa so seveda tudi zdravilne učinkovine: rastlinske sluzi, čreslovine, grenčine, eterična olja, inulin, grenak glikozid, galusova kislina, fitosterini, kalij, natrij, kalcij, magnezij in solitri. Poparek iz cvetov in listov lapuha je staro ljudsko zdravilo za lajšanje izkašljevanja, za blaženje močnega kašlja, uporabljali pa so ga tudi pri težavah s pljuči.
Navadni pljučnik, Pulmonaria officinalis, nabiramo marca, aprila in na višje ležečih predelih še v začetku maja. Za domači jagermaister dodamo v žganje cvetove in majhne listke. Pljučnik je trajnica, ki zraste v višino približno 30 cm. Iz tanke korenine marca požene visoko steblo, na katerem so sedeči stebelni listi s kratkim pecljem. Pritlični listi so dlakavi, pogosto imajo belkaste ali svetlo zelene pege. Lijakasti cvetovi so združeni na vrhu stebla, najprej so rdeči, nato se spremenijo v vijolično in na koncu v modro barvo.
Pljučnik bomo našli v svetlih gozdovih, najraje ima vlažne listnate gozdove. Za pripravo zeliščnega likerja nabiramo samo cvetove in mlade liste, ko pa pljučnik odcveti, nabiramo tudi spodnje liste, ki vsebujejo veliko kremenčeve kisline.
Pljučnik je tudi zelo zdravilna rastlina, ime je dobil po listih, ki imajo značilne lise, ki spominjajo na pljuča. Pljučnik vsebuje veliko vitamina C in A. V marcu in aprilu ko pljučnik cveti, vsebuje kremenčevo kislino, sluzi, čreslovine, saponine in razne rudninske soli, največ je kalcija.
Pljučnik uporabljamo pri težavah z dihali, za zdravljenje kašlja, za lajšanje težav pri bronhitisu in gripi. Grgranje pljučnikovega čaja pomaga pri vnetju grla in hripavosti, prav tako pa blaži vnetja, pospešuje izločanje urina, blaži vnetje sluznice prebavil in pomaga pri težavah z mehurjem.
Navadni regrat, Taraxacum officinale, najbolj poznamo v okusni solati z jajci. Vendar je regrat tudi zdravilno zelišče, ki vsebuje mnoge koristne učinkovine: laktone, vitamine A, B, C in D, holine, in razne minerale. V listih so tudi kumarini in karotenoidi, v korenini pa taraksazoid in fenolne kisline. Pripravki iz regrata krepijo jetra, lajšajo prebavo, pospešujejo iztekanje žolča, spodbujajo delovanje trebušne slinovke in žolčevoda. Korenine delujejo rahlo odvajalno.
Za domači jeger dodamo veliko pest ali približno 20 cvetov regrata. Zelene dele cvetova odrežemo in v žganje dodamo samo rumene dele cveta. Cvetove regrata nabiramo od aprila do maja, odvisno kje živimo, v toplejših krajih seveda regrat prej odcveti kot v višje ležečih predelih. Sama zelišča nabiram bolj v visokogorju, od 700 metrov nadmorske višine naprej, kjer vse rastline cvetijo kasneje.
Cvetovi lipe so že dolgo cenjeni zaradi svojih zdravilnih lastnosti. V ljudski medicini se lipe uporabljajo za pripravo čajev, ekstraktov in drugih pripravkov. Pomembno je vedeti, da so informacije, ki jih bom podal, splošne narave, in pred kakršno koli uporabo lipe v medicinske namene se posvetujte s strokovnjakom za zdravje.
Nekatere možne zdravilne lastnosti cvetov lipe vključujejjo. Sedativni učinek: Cvetovi lipe imajo znane sedativne lastnosti, ki lahko pomagajo pri sprostitvi. Zato se lipe pogosto uporabljajo za lajšanje nespečnosti in splošnega stresa.
Lajšanje prehladov in kašlja: Lipov čaj se tradicionalno uporablja za lajšanje simptomov prehlada, kašlja in drugih dihalnih težav. Cvetovi lipe imajo lahko tudi blagodejen vpliv na razdraženo grlo.
Protivnetni učinek: Cvetovi lipe naj bi imeli protivnetne lastnosti, ki lahko pomagajo pri blaženju vnetij v telesu. To je lahko koristno pri lajšanju bolečin in nelagodja.
Zmanjševanje tesnobe: Lipov čaj je znan po svojem pomirjevalnem učinku, ki lahko pomaga zmanjšati tesnobo in stres.
Podpora prebavi: Cvetovi lipe se včasih uporabljajo tudi za podporo prebavi, saj naj bi imeli blagodejen učinek na prebavni sistem.
Antioksidativni učinek: V lipe so prisotni antioksidanti, ki pomagajo nevtralizirati proste radikale v telesu, s čimer prispevajo k splošnemu zdravju.
Pri uporabi lipovih pripravkov je pomembno upoštevati, da lahko posamezniki različno reagirajo na zelišča. Poleg tega se je vedno priporočljivo posvetovati z zdravnikom, še posebej, če imate kakršne koli zdravstvene težave ali jemljete zdravila, saj lahko interakcije vplivajo na zdravje.
Divja češnja, Prunus avium, zraste v višino od 15 do 20 metrov, v aprilu in maju nas razveseli s prelepimi belimi cvetovi. Divja češnja potrebuje za rast bogata in topla rastišča, vendar dobro uspeva tudi v bolj skromnih tleh. Plodovi divje češnje dozorijo sredi poletja, plodovi so debeli okrog 1 cm, so rdeče barve, ko so popolnoma zreli so lahko tudi skoraj črni.
Divja češnja uspeva po vsej Sloveniji, najdemo jo v manjših skupinah v mešanih gozdovih, kjer rastejo tudi drugi listavci. Ko smo na pomladnem družinskem izletu, se ozrimo po gozdu in mogoče najdemo cvetoče divje češnje. Uspeva lahko vse do 1700 metrov nadmorske višine, vendar jo v Slovenji težko najdemo nad 800 metri. Plodovi divje češnje lajšajo težave pri srčnih in ledvičnih boleznih, imajo pa tudi ugoden vpliv na rast zob in kosti. Razstrupljajo telo, dobrodejno vplivajo na jetra.
V aprilu naberemo veliko pest belih cvetov divje češnje in jih dodamo v žaganje k drugim zeliščem za domačega jegra. Ko so češnje zrele, lahko iz njih pripravimo mnoge okusne jedi, marmelade, jabolčni zavitek in druge sladice. Nikar pa ne zavrzimo pecljev, saj lahko iz njih pripravimo čaj, ki lajša artritis in revmatizem.
Njivska preslica, Equisetum arvense, je rastlina, ki se že dolgo uporablja v tradicionalni medicini zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Kljub temu je pomembno razumeti, da informacije, ki jih ponujam, niso nadomestilo za strokovno zdravniško svetovanje. Pred uporabo katerega koli zelišča ali dopolnila se posvetujte s svojim zdravnikom.
Nekatere potencialne zdravilne lastnosti njivske preslice vključujejo:
Materina dušica, Thymus serpyllum, je do 20 cm visoka trajnica. Za zeliščni liker nabiramo liste in majhne cvetove junija ali julija. Materina dušica cveti od junija do oktobra, rožnati dvoustni cvetovi so združeni v glavičasta socvetja na koncu poganjkov. Materino dušico lahko naberemo na travnikih, planinah in gorah, vse do 2000 metrov nadmorske višine
V materini dušici so mnoge koristne učinkovine, predvsem eterična olja s timolom, smole, čreslovine in grenčine. Materina dušica razkužuje usta, grlo in prebavila. Čaj iz materine dušice pospešuje prebavo, olajšuje izkašljevanje pri vnetjih dihal, blaži krče in odganja črevesne zajedavce. Redno uživanje čaja krepi telesno odpornost, posebej pomaga prebavilom.
Črni bezeg, Sambucus nigra, je običajno drevo po Evropi, raste pa tudi na severu Afrike in jugozahodu Azije. V starih časih je veljal zdravilo za vse, iz korenin in lubja so pripravljali močno odvajalo, iz listov pa zeleno mazilo, ki so ga uporabljali pri podplutbah in zvinih. V današnjem času je bezeg še vedno cenjeno zdravilno zelišče, iz cvetov pripravljamo osvežilno pijačo šabeso in sirup, ki deluje krepčilno na imunski sistem.
Cvetovi bezga lajšajo izkašljevanje, zmanjšujejo izločanje sluzi, spodbujajo krvni obtok, pospešujejo potenje, delujejo protivirusno in pri zunanji uporabi protivnetno. Bezgove jagode povečujejo potenje, delujejo odvajalno in diuretično. Liste bezga nanašamo na kožo za hitrejše celjenje ran.
Iz bezgovih cvetov in jagod lahko pripravimo tudi čaj, poparek in tinkturo. Tinkturo uživamo pri močnem kašlju, prehladu in gripi. Uživamo od 40 do 80 kapljic na dan, za boljši učinek tinkturo uživamo z ameriškim slamnikom.
Sirup iz bezgovih jagod lahko pripravimo sami. Zmešamo 600 ml prevretka iz bezgovih jagod in 450 ml medu. Sirup jemljemo pri prehladu in gripi, po 2 žlički na dan. Sirup lahko s toplim čajem ponudimo tudi otrokom za lajšanje prehlada in gripe.
Navadni jagodnjak, Fragaria vesca, ali navadne gozdne jagode, imajo čudovite, slastne in dišeče plodove. Vendar v zeliščarstvu uporabljamo predvsem liste, cvetove pa dodamo tudi za domači jeger. V začetku maja in junija naberemo za veliko pest cvetov in listkov gozdne jagode in jih dodamo k zeliščem v žganje.
V listih in cvetovih gozdne jagode je eterično olje, flavonoidi in tanini. V sladko kislih jagodah pa so sadne kisline, saciliati, sladkorji, ter vitamini B, C in E. Pripravki iz gozdne jagode krčijo tkiva, čistijo rane, krepijo jetra, delujejo odvajalno in čistijo celo telo. Pri bolečem grlu in vnetih dlesnih, pripravimo poparek in ga grgramo dvakrat na dan. S poparkom lahko tudi očistimo manjše rane in opekline, pri sončnih opeklinah pa damo na boleče mesto zmečkane sveže jagode.
Za domači jagermaister nabiramo mlade liste robide, vse od aprila do junija. Robida, Brombeere, Rubus fruticosus, je trajnica, ki ima polegle, do dva metra dolga trnasta stebla. S trni porasla stebla se prepletajo med seboj in pogosto ustvarijo neprehodno podrast. Listni peclji in glavne listne žile so spodaj porasli s trni, zato bodimo pri nabiranju previdni, da se ne zbodemo. V maju ali juniju robida zacveti, cvetovi so beli ali rdečkasti. Plod je robidnica, črn jagodast plod, ki je sestavljen iz številnih majhnih koščičastih plodičev. V vsakem plodiču je eno seme.
V robidi so mnoge zdravilne učinkovine; organske kisline, čreslovine, vitamini A, B in C. Robida je izredno učinkovito zdravilno zelišče, saj blaži črevesna vnetja, znižuje krvni sladkor, pospešuje presnovo, čisti kri, pospešuje celjenje ran in poživlja celo telo.
Po dolgih mesecih nabiranja zelišč, ko dodamo zadnje rožice, vsebino steklenice še enkrat premešamo, jo dobro zapremo in pustimo stati približno dva tedna. Nato zeliščni liker precedimo in ga prelijemo v manjše, temne in lepe dekorativne stekleničke.
Zelišča za jagermaister nabiramo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Priprava zeliščnega likerja po tem receptu vsekakor ni za nepotrpežljive. Vendar lahko združimo prijetno s koristnim in zelišča nabiramo na družinskih izletih v hribih ali po okoliških planinah.
Vsakemu zeliščarju se kdaj pripeti, da zamudi kakšno rožico in takrat je najbolje da se odpravimo na izlet višje v gore in prav gotovo bomo tam našli zelišče, ki je v dolini že zdavnaj odcvetelo. Zelišča lahko gojimo tudi na vrtu, vendar se izogibajmo nabiranja rastlin blizu ceste. Kadar pa kakšno zelišče resnično zamudimo ali pozabimo, lahko uporabimo tudi suha zelišča, ki jih kupimo pri zeliščarjih.
Kaj je seboroični dermatitis? Seboroični dermatitis ali ekcem je kronično vnetno stanje kože, ki prizadene…
Bolečine v križu in artritis spadata med najpogostejše težave, ki vplivajo na kakovost življenja milijonov ljudi po svetu.…
Najbolj priljubljene Božične sladice v Sloveniji! Tradicionalni slovenski Božični recepti so še vedno izredno priljubljeni,…
Recepti za najboljše božične piškote! Božični čas ni popoln brez omamnih vonjav sveže pečenih piškotov.…
Katere so najbolj priljubljene božične sladice? Božični čas je pravi raj za sladkosnede! Vonj po…
Redko kdo povezuje pitje vode z zdravjem hrbta, a zadosten vnos tekočine igra ključno vlogo…
This website uses cookies.