Ali vemo kaj je zdrava prehrana? Vse kar je živo potrebuje hrano in vodo. Rastlinje in živali v naravi si jo pridobijo toliko, kolikor jo potrebujejo, ali kolikor jim v danih razmerah uspe pridobiti. Človek je v pridobivanje prehrane najbolj domiseln in tudi najbolj požrešen.
Možnosti, ki so mu na voljo, pogosto presegajo njegove potrebe. Tako smo prignali tako daleč, da nam hrana ne koristi več, ampak nam škoduje.
To ne velja toliko za sestavo naše hrane, pač pa za količino, ki jo strpamo vase. Zato je zelo pomembno, da tisto, kar naj bi bila zdrava prehrana, v pretirani količini telesu škodi in vodi v pridobivanje kilogramčkov.
Kazalo
Kaj je zdrava prehrana?
V razvitem času, je vsaj v Evropi, vsa hrana, ki prihaja na police trgovin zdrava prehrana, saj bi jo drugače inšpektorji izvrgli iz prodaje. Drugo vprašanje pa je, ali je to tudi varovalna prehrana. Strategija za varovanje zdravja svetuje, da je naša zdrava prehrana usmerjena v varovanje srca, ožilja, bolezni prebavil in ostalih hudih bolezni. Vse skupaj pa temelji na zdravem slogu življenja. Zraven spada seveda veliko gibanja, izogibanje kajenju in pretiranemu pitju alkohola.
Kateri dejavnik je je neposredno odgovoren za občutek sitosti ali lakote? Rahlo znižanje glukoze v krvi pred jedjo povzroči lakoto, rahel dvig po obroku pa sitost. Seveda je to samo ena od teorij. Druga teorija pravi, da sta lakota in sitost na podoben način povezana z ravnjo maščobnih kislin v krvi.
Tretja teorija pa povezuje občutek lakote in sitosti v nihanju v telesni temperaturi. Vsekakor poslušajte svoje telo in nikar ne zamenjujte žeje z lakoto, ker vas to lahko zavede, da boste jedli vedno večje količine hrane, čeprav ne boste lačni. In to vsekakor ne bo zdrava prehrana, pač pa poseganje po nezdravih prigrizkih. (1)
Sadje in zelenjava
Vsi vemo, da sta sadje in zelenjava nujno potrebna, da zagotovimo, da naše telo dobi vse potrebne vitamine in minerale. Surova in nepredelana sadje in zelenjava sta kot zdrava prehrana zelo pomembna. Priporočljivo je, da ju vključimo v vse dnevne obroke. Vsebujeta zaščitne antioksidantne snovi, mednje spadajo vitamini A, C in E, karotenoidi, mikroelementi, selen, baker, cink in še precej drugih snovi, zelo pomemben je še lipoken.
Antioksidanti preprečujejo, da bi prosti radikali, ki nastajajo med normalno presnovo, poškodovali celice. Okvara s prostimi radikali, je povezana z razvojem ateroskleroze in rakavih celičnih sprememb, antioksidanti pa jih varujejo pred srčnim infarktom in različnimi vrstami raka.
Vlaknine v sadju in zelenjavi delujejo varovalno in vplivajo na uravnavanje telesne teže. Topne vlaknine znižujejo holesterol v krvi, netopne preprečujejo zaprtje. Z vlakninami bogata hrana pomaga zniževati krvni tlak, pri sladkornih bolnikih lahko zmanjša potrebo po inzulinu. Z rednim uživanjem določene zelenjave, kot je regrat ali radič, bomo tudi blago razstrupili jetra.
Juha s kolerabico
Kolerabična juha je okusna zelenjavna jed na žlico. Juho bomo okrepili s kislo smetano, za boljši okus bomo namesto vode uporabili zelenjavno jušno osnovo.
Recept za juho s kolerabico:
- 3 kolerabice z zelenjavo
- 2 krompirja
- 1 l zelenjavne jušne osnove
- sol in poper
- 1/2 dl kisle smetane
- 2 žlici moke (po želji)
Kolerabice operemo, glavice olupimo in narežemo na tanke rezine. Mlade liste operemo in zrežemo na rezance. Krompir operemo, olupimo in narežemo na tanke lističe. Vse sestavine stresemo v večji lonec, oblijemo z vrelo zelenjavno jušno osnovo, po želji lahko uporabimo tudi čisto kostno juho.
Premešamo in počasi kuhamo do mehkega. Ko je zelenjava kuhana, jo z paličnim mešalnikom zmečkamo, dodamo kislo smetano, ki smo jo prej zmešali z moko v enotno zmes. Dobro premešamo, po okusu solimo in popramo, ter počasi kuhamo še 5 minut. Odlično kremno juho s kolerabico takoj postrežemo.
Semena vsebujejo omega 3 maščobne kisline, vlaknine in beljakovine
Oljna semena lahko prištevamo med superživila, ki so izjemno pomembna za naše zdravje. V semenih so dobre maščobe, predvsem pomembne so omega 3 maščobne kisline, beljakovine, vlaknine, vitamini in minerali. Semena vsebujejo tudi nujno potrebne antioksidante in že v majhnih odmerkih delujejo protivnetno.
Oljna semena morajo biti redno na naših jedilnikih, saj vsebujejo vsa glavna hranila, ki jih naš organizem potrebuje za preživetje. Semena uživamo v majhnih količinah, saj so zelo kalorična.
Semena, ki ne smejo manjkati v naši prehrani:
- Konopljina semena
- Chia semena ali čia semena
- Sončnična semena
- Lanena semena
- Sezamova semena
- Bučna semena
- Makova semena
- Komarčkova semena
- Kuminova semena
Sončnična semena
Sončnična semena vsebujejo veliko selena in vitamina E. To sta vitamina, ki sta nujno potrebna za zdravje naše kože, saj jo ohranjata prožno in preprečujeta staranje. Poleg selena in vitamina E, so sončnična semena bogata zakladnica tudi drugih mineralov in vitaminov, čudovit vir antioksidantov in vlaknin.
Glavni antioksidant v sončničnem semenu je vitamin E, ki nevtralizira škodljivo delovanje prostih radikalov. S tem ta antioksidant varuje kožo in tudi vse naše organe pred oksidacijo. Pri tem procesu pomaga tudi selen, saj krepi delovanje vitamina E in ohranja prožnost tkiv. To pa predvsem pomeni manj gub na obrazu in manj povešene kože.
Sončnična semena običajno kupimo, lahko pa sončnice pridelamo na svojem vrtu. V prodaji so sončnična semena cela ali oluščena, lahko pa so tudi pražena ali presna. Sončnična semena zrastejo na sončnici, Heliantus annuus. Ime sončnice izhaja iz njene prikupne lastnosti, da cvet sledi premikanju sonca. Cvet sončnice je tako cel dan obrnjen proti soncu, ta pojav imenujemo heliotropizem.
Viri;
- Kosilo.si
- Kuharica, Mohorjeva družba
