zdravljenje s sadjem in zelenjavo
V tem članku vam bomo podrobno opisali zdravljenje s sadjem in zelenjavo. V današnjih časih, ko smo vsi že malo obsedeni z zdravo hrano, vitamini in raznimi telovadbami, skratka z zdravim načinom življenja, seveda ne moremo mimo sadja in zelenjave.
Rada bi vam predstavila zdravljenje s sadjem in zelenjavo in kako okrepimo imunski sistem s pridelki iz lastnega vrta.
Seveda je teh zelo, zelo zdravih rastlin ogromno, zato sem se odločila da vam danes predstavim nekaj o jabolkih, čebuli, hrenu in ostalih zdravih živilih. Verjetno se strinjate z mano, da tako jabolko, kot čebulo, poznamo vsi, tako stari, kot mladi.
Kazalo
Vsi poznamo jabolka različnih sort, barv in velikosti, ki jih lahko kupimo prav povsod. Bolj osveščeni kupijo bio jabolka na tržnici, ali pa jih kupimo v trgovskih centrih, kjer so cenovno bolj ugodna in seveda lepša na oko.
Manj poznana pa je stara sorta, imenujejo jo tudi gozdna jabolka, to je lesnika. Lesnika je prednica gojenih sort jabolk in starejši ljudje jo dobro poznajo, saj je bila včasih pogosta v naših sadovnjakih.
Njen okus je kisel in bolj trpek, vendar ima odličen vonj in aromo. Zaradi tega jih ponavadi surovih ne uživamo, pač pa jih predelamo ponavadi v kis, sokove ali želeje.
Lesnika ima dolgo zgodovino, v verovanju je bila poznana tudi kot čaroven plod, saj je spečega fanta pod jablano lahko odnesla vila. V pijačah pa so lesniko uporabljali že pred antiko, seveda so jo uporabljali kot alkoholno pijačo, dodali pa so ji med divjih čebel. V srednjem veku pa je bil fermentiran sok lesnike uporaben tako kot danes sok limone ali kis.
Če imate možnost dobiti to starodavno jabolko, vam priporočam, da naredite osvežujoč lesnikov kis. Potrebujete zrele lesnike, ki jih operete in potrgate peclje. Jabolka zmeljite, za manjšo količino lahko uporabite multipraktik.
Damo jih v večji steklen kozarec, zapremo in pustimo na toplem. Čez dva ali tri tedne iztisnemo sok, nalijemo v steklenice in počakamo nekaj časa, ko bo sok dozorel v močan kis, s čudovito aromo in dobrim okusom.
Da okrepimo imunski sistem, vsak dan pred zajtrkom spijemo napitek, ki ga pripravimo iz naslednjih sestavin:
Vse skupaj zmešamo v kozarec vode in vsak dan na tešč spijemo.
Čebulo prav gotovo vsi poznamo, nekateri je zaradi njenega ostrega vonja in okusa ne marajo preveč. Čebula vsebuje gorčična olja, ki vsebujejo žveplo in imajo med eteričnimi olji prav gotovo posebno mesto. Gorčična olja imajo zelo močan, neprijeten in jedek vonj in pekoč okus.
Gorčična olja vsebujejo tudi pri nas zelo poznano zelje, redkev, hren, kapucinka, vodna kreša, česen in čemaž.
V gorčičnih oljih so glikozidi, ki dražijo tkiva v telesu, najbolj izrazita sta njihovo delovanje na sluznico in krvni obtok ter njihov antibiotični učinek. Vplivajo na prebavo, spodbujajo na izločanje urina in pospešujejo celotno presnovo.
Pomagajo pri bronhitisu, gripi in okužbi sečil. Pri nekaterih obolenjih je njihovo uničevalno delovanje na bolezenske klice podobno kot delovanje penicilina.
V prehrani najpogosteje uporabljamo podzemni del, pogosto pa uživamo tudi mlado čebulo, kjer uporabimo tudi večino listov. Čebula ima malo kalorij, vsebuje pa veliko ogljikovih hidratov, maščob in eteričnih olj. Značilen oster okus in vonj dajejo čebuli različni sulfidi.
Najbolj koristna za zdravje je rdeča čebula, v kateri je cela vrsta antocianskih barvil, ki delujejo kot antioksidanti, uporabna pa so tudi kot naravna barvila. Zaradi vseh naštetih zdravilnih lastnosti ima čebula že v zgodovini pomembno mestu pri zdravljenju, žal je zaradi svojega specifičnega vonja zapostavljena, prav tako kot česen.
Čebulna juha je manj poznana jed na žlico, ki so jo naši predniki pogosto pripravljali. Lahko jo pripravimo samo s čebulo, še bolj okusna bo, če dodamo malo krompirja. Čebulna juha spada med tradicionalne slovenske jedi.
Recept za čebulno juho:
Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V ponvi segrejemo olje in rumeno popražimo čebulo. Krompir olupimo, operemo in narežemo na lističe, takoj ga dodamo praženi čebuli. Premešamo in še nekaj minut pražimo. Solimo, popramo in zalijemo z vročo vodo ali kostno juho.
Ko juha zavre, zmanjšamo ogenj in počasi kuhamo 20 minut. Tik preden je juha kuhana, jo začinimo z žlico kisa. Ko je juha kuhana, jo pretlačimo s paličnim mešalnikom, tako da dobimo okusno, gosto juho, ki jo postrežemo kot samostojno jed.
Marsikatera dama bi si prihranila pot k manikerki, če bi poznala zdravilni učinek na nohte. Za zdrave in lepe nohte pomaga, če si jih večkrat natremo s čebulnim sokom.
Čebulni sok skuhamo skupaj z medom. S tem sirupom si izpiramo grlo vsako uro, na vsak dve uri pa vzamemo eno žličko sirupa.
Včasih so starejši ljudje vedeli povedat, da če te boli uho, nakapaš nekaj kapljic soka čebule v uho in nehalo bo boleti. (a) (b)
Navadni hren je trajnica, ki ga poznamo tudi pod imenom turman ali kren. Spada v družino križnic in je bližnji sorodnik redkve, redkvice in zelja. Hren zraste tudi do 1,5 metra, gojimo ga predvsem zaradi korenike, čeprav so uporabni tudi listi in socvetje. Korenina hrena je vretenasta in malo spominja na peteršiljevo koreniko. Pokrita je z grobo, rjavkasto lupino, ki skriva belo meso hrena. Korenina navadnega hrena ima oster vonj in okus, ki malo spominja na redkev. Hren cveti junija in julija, izkopavamo pa ga v mesecih, ki imajo v svojem imenu črko r!
Največ koristnih sestavin v koreniki hrena je od oktobra do aprila. Pri nas je hren mogoče malo padel v pozabo, vsekakor pa ga vedno naribamo za Veliko noč! Hren običajno uporabljamo v kulinariki, kot priloga k raznim jedem, kot so pečenka, jajca, kuhana govedina. Izredno okusna je hrenova omaka, ki jo postrežemo s kuhano govedino in praženim krompirjem. Poleg uporabe v kulinariki, pa hren uporabljamo tudi v zdravilne namene.
Najbolj pomembna učinkovina v hrenu je glikozid sinigrin, ki se nahaja tudi v črno ogrščici. Poleg tega hren vsebuje močno eterično olje, aspagarin, žveplo, arginin, glutamin, aluksurne baze in oksidaze. V koreniki navadnega hrena najdemo tudi kalcij, kalij, železo, magnezij, fosfor, veliko vitamina C in vitamine skupine B.
V Evropi hren uvrščajo v skupino naravnih začimb N2, ki se smejo dodati v majhnih količinah. V Sloveniji je hren razvrščen v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, čeprav ga zeliščarji pogosti uvrščajio med zdravilna zelišča ( vir: Revija narava zdravi)
Previdno!
Nariban hren uživamo redno, a v zelo majhnih količinah! Eterično olje hrena je eno izmed najbolj nevarnih in ga ne smemo uporabljati niti notranje, niti zunanje. Hrena se morajo izogibati bolniki s hipotirozo, prav tako ni za ljudi, ki uživajo aspirin, saj hren izniči njegov učinek.
Hren ni primeren za nosečnice, doječe mamice in za otroke do četrtega leta starosti. Hrena ne smejo uživati ljudje z obolelim želodcem. Preveč zaužitega hrena povzroči bolečine v želodcu, lahko se pojavi pretirano potenje ali kožna reakcija! Pri hrenu velja pravilo: manj je več!
Sveži presni sok iz hrena naredimo tako, da koreniko stisnemo skozi čisto krpo. Sok uživamo po kapljicah, največ do 15 kapljic na dan, vedno v času med obroki.
Presni hrenov sok hitro uniči bacile, uspešno pomaga pri vnetju debelega črevesja in pri napihnjenosti. Spodbudi leno črevesje, umiri drisko in ublaži motnje pri izločanju želodčnega prebavnega soka.
100 gramov sveže naribanega hrena damo v temno steklenico, dodamo liter belega vina, v katerem smo prej raztopili 100 gramov dobrega medu. Steklenico dobro zapremo in pretresemo, ter jo za tri tedne postavimo v temen in hladen prostor.
Po treh tednih tekočine ne prelijemo, pač pa vsak dan po kosilo popijemo majhen kozarček hrenovega vina. Vino naj bi pomagalo pri revmi in pri bolečinah v sklepih.
Hren je čudovit za krepitev imunskega sistema! Za hladne zimske dni in za obrambo pred prehladi in gripo, si pripravimo hrenov sirup. Naribamo svež hren in nato šest žlic naribanega hrena zmešamo s kilogramom medu in s sokom kilograma limon.
Vse sestavine damo v večji steklen kozarec s pokrovom in za šest dni postavimo v topel in temen prostor. Za preventivo pred obolenji in za krepitev imunskega sistema, vsako jutro popijemo žlico sirupa!
Hren v kulinariki
Hren je v kulinariki najpogosteje pripravljen kot priloga k mesnim jedem, jajčnim jedem ali zraven krompirja. Včasih so gospodinje kot prilogo pogosto postregle mrzle omake, pogosti so dodale tudi hren.
Za pripravo omake z jabolki in naribanim hrenom, potrebujemo naslednje sestavine:
Nariban hren pokapljamo z limoninim in pomarančnim sokom, prilijemo belo vino in dodamo naribana jabolka. Na koncu dodamo pomarančne lupinico, sol in malo sladkorja. Če je potrebno dodamo še malo vina ali vode. Hrenova omaka mora biti primerno gosta in sladka!
Za jajčni hren potrebujemo naslednje sestavine:
Olupljena trdo kuhana jajca pretlačimo in premešamo. Med mešanjem počasi prilivamo olivno olje in nato dodamo nariban hren, ki smo ga prej namočili z jabolčnim kisom.
Malom posolimo in dobro premešamo. Pri pripravi jajčnega hrena, morajo biti vse sestavine enake temperature, drugače bo olje priplavalo na vrh. Preden jajčni hren ponudimo, ga vsaj sedem minut mešamo, serviramo ohlajeno!
Viri: Zdravljenje s sadjem in zelenjavo:
Kaj je seboroični dermatitis? Seboroični dermatitis ali ekcem je kronično vnetno stanje kože, ki prizadene…
Bolečine v križu in artritis spadata med najpogostejše težave, ki vplivajo na kakovost življenja milijonov ljudi po svetu.…
Najbolj priljubljene Božične sladice v Sloveniji! Tradicionalni slovenski Božični recepti so še vedno izredno priljubljeni,…
Recepti za najboljše božične piškote! Božični čas ni popoln brez omamnih vonjav sveže pečenih piškotov.…
Katere so najbolj priljubljene božične sladice? Božični čas je pravi raj za sladkosnede! Vonj po…
Redko kdo povezuje pitje vode z zdravjem hrbta, a zadosten vnos tekočine igra ključno vlogo…
This website uses cookies.