Enodnevni izleti za družine v okolici Ljubljane in po Sloveniji! Tudi v okolici našega glavnega mesta imamo na voljo izredno veliko skritih kotičkov, ki jih mogoče še ne poznamo. V času COVID-19, ki nam žal kroji tudi naše potovalne navade, je mogoče čas, da spoznamo tudi lepote Slovenije. V okolici Ljubljane se lahko na krajše izlete odpravimo po sami Ljubljani, ali pa se zapeljemo kakšen kilometer iz mesta.
V mestu je zelo zanimiv izlet z otroki obisk Ljubljanskega živalskega vrta, ogledamo si lahko botanični vrt ali si ogledamo Ljubljanski grad. Pogosto pa se želimo umakniti iz mesta, a ne predaleč…potem je dobra ideja za popoldanski izlet obisk Ljubljanskega barja. Idej je neskončno, z nekaj iznajdljivosti lahko naredimo čudovit enodnevni izlet z otroki.
Kazalo
Enodnevni izleti za družine
Z otroci se lahko v okolici Ljubljane odpravimo na odkrivanje skritih kotičkov, ki jih mogoče tudi starši še niso odkrili. Ljubljana z okolico ima poleg turističnih destinacij, tudi veliko zgodovinskih krajev, ki bodo zelo zanimivi za otroke. Takšna zanimiva ideja za izlet je tudi Ljubljansko barje, kjer nam prav gotovo ne bo dolgčas. Ljubljansko barje je krajinski park, ki nas pričaka čisto blizu Ljubljane. Samo nekaj kilometrov od hrupa avtomobilov, nas pričakajo močvirne ravnice, ki skrivajo mnoge čudovite stvaritve narave.
V okolici Ljubljane imamo tudi čudovite hribe, izvire rek in slapove, ki so lahko čudoviti enodnevni izleti za družine.
Tošč – 1021 m
Tošč 1021 m, je najvišji vrh Polhograjskega hribovja, nahaja se severozahodno od Polhograjske Grmade, ki je izredno priljubljena turistična točka. Do Tošča se lahko povzpnemo po mnogih poteh, jaz sem za izhodišče vzela vas Topol in se odpravila po direktni poti. To je lahka označena pot, vmes se lahko še premislimo in se vmes povzpnemo še na Polhograjsko Grmado in potem naprej na Tošč.
Do vasi Topol se pripeljemo iz smeri Medvod, do vasi Sora in nato naprej do vasi Topol. V vasi zavijemo desno in na naslednjem križišču, kjer se cesta odcepi za vas Belo, parkiramo na manjšem parkirišču. Pot nas najprej pelje po širokem kolovozu, na pomlad je pot lahko precej blatna. S te poti se kmalu levo odcepi strma peš pot, kmalu pridemo na manjši preval, kjer zavijemo desno. Levo pelje neoznačena pot na Goljek.
Pot nadaljujemo, markacije nas ves čas vodijo preko pobočja proti zahodu. Ko pridemo do naslednjega razpotja, kjer je postavljena klopca, nadaljujemo desno proti kmetiji Gonte. Do kmetije pelje široka pot, ki nas levo nad kmetijo pripelje do planinske oznake za Tošč. Pot nadaljujemo najprej po širokem kolovozu, nekoliko višje pa nas markacije usmerijo na ožjo pot, ki se takoj prične strmo vzpenjati. Pot je speljana po gozdu, je lepo urejena, vmes naletimo na nekaj skal, strmi deli pa so urejeni s stopnicami.
Po slikoviti poti pridemo na vrh Malega Tošča 902 m. Vrh je označen na večji skali, ki jo obidemo in nadaljujemo pot, ki se tukaj prične spuščati proti sedlu med Malim Toščem in Toščem. Z desne se nam priključi še pot z Govejka, mi pa nadaljujemo naravnost po poti, ki se ves čas vzpenja proti vrhu. Na vrhu Tošča je vpisna knjiga in žig, odpočijemo pa si lahko na dveh klopcah in občudujemo prelep razgled.
Od vasi Topol 651 m do turistične kmetije Gonte bomo potrebovali 1 uro in 15 minut in nato še do Tošča 45 minut. Vračamo se po isti poti, lahko pa na povratku “skočimo” še na Grmado!
Zaščitene rastline na območju Polhograjskega hribovja
Na območju Polhograjskega hribovja bomo na naših poteh naleteli tudi na lepo alpsko cvetje. Mnoge rastline so tudi na tem območju zaščitene, zato je prav da vemo katere moramo še posebej čuvati. Na poti na Tošč bomo maja in junija opazili Kranjsko lilijo in Blagajev volčin, ki sta obe zaščiteni.
Krajinski park Ljubljansko barje
Ljubljansko barje je neskončen mozaik travnikov, njiv in steljnikov, ki jih vsake toliko presekajo globoki jarki, ki preprečujejo, da voda ne poplavi dragocene zemlje. Ljubljansko barje je obkoljeno z avtocestami in manjšimi lokalnimi cestami in ko se peljemo mimo ravnic, se nam ne zdi posebno zanimivo. Seveda smo slišali za količkarje in močvirje, tudi kakšno knjigo smo verjetno prebrali. Mogoče je časa, da si krajinski park bližje ogledamo in mogoče bomo prijetno presenečeni.
Ljubljansko barje se vije po 160 kvadratnih km površine, krajinski park pa je razširjen na 135 kvadratnih km in je zavarovan. Ko omenimo Ljubljansko barje, imamo v mislih zemljepisno ime za večje območje. To območje leži med Ljubljano, Vrhniko, Škofljico in hribom Krimom, ki se vzpenja nad njim. Barje je skupno ime za območje, kamor spadajo naslednje vasi in zaselke, ki spadajo v Mestno občino Ljubljana: Črna vas, Hauptmanca, Lipe, Ilovica in Ižanska cesta. Če zapišemo barje z malo začetnico, potem imamo v mislih močvirnato območje z značilnim rastlinstvom in živalstvom.
Kako je nastalo Ljubljansko barje?
Oblikovanje kotline, v kateri leži Ljubljansko barje, se je počasi oblikovalo milijone let. Barje se nahaja na tektonsko aktivnem območju, zgodovinarji pripisujejo nastanek pogrezanju kamnine. Ko so se kamnine pogreznile, so nastalo udorino zalile kraške podzemne vode in potoki. Vode so s sabo prinašale usedline in prod, prav tako je reka Sava nanašala velike količine proda.
Vse to je povzročilo zajezitev Ljubljanice ob izlivu v Savo in tako je bila celotna barjanska kotlina poplavljena. Dolga tisočletja so reke prinašale nove in nove nanose, z njimi so jezero počasi zasipale in voda je počasi odtekala. Pred približno šest tisoč leti se je koliščarsko jezero osušilo in s tem omogočilo nastanek velikega močvirja, še mnogo kasneje pa je nastalo nizko in visoko barje.
Tematske poti po Ljubljanskem barju
Po Ljubljanskem barju so speljane mnoge tematske poti, na katerih bomo spoznali vse skrivnosti krajinskega parka. Ko obiščemo Ljubljansko barje, moramo odpreti vse čute. Samo če bomo dobro gledali, poslušali in tudi vonjali, bomo začutili skrivnosti barja. Če se želimo naučiti več in hkrati razgibati telo, potem je najbolje, da obiščemo eno od tematskih poti. Urejene so naslednje učne poti: Koščeva učna pot, Pot ob reki Iška – Okljuk, Pot barjanska okna, Učna pot Bevke krožna in dolga, Gozdna učna pot Draga pri Igu in Pijavška barjanska pot.
Koščeva učna pot
Koščeva učna pot nas popelje po Ljubljanskem barju, kjer s pomočjo označenih točk spoznavamo različne življenjske pogoje rastlin in živali na barju. V naravnem okolju živali in rastlin na barju bomo spoznali, kako sobivata kosec in človek in kako nevarno je lahko uvajanje tujih vrst v naš prostor. Učna pot je speljana v naravnem rezervatu Iška pot, ki jo najdemo med Lipami, Črno vasjo in Brestom.
Do rezervata in učne poti se odpravimo po poljski poti ob reki Iški, do tja pridemo iz Lip ali Bresta. od učne poti bomo največ odnesli, če se po poti odpravimo peš. Avto parkiramo ob glavni cesti ob poljski poti in se nato naprej odpravimo peš. Pot je razdeljena na utrjeno pot, ki je speljana po nasipu ob reki Iški in na dvignjeno leseno pot po travniku. Pot nas najprej pripelje do opazovalnice, ta po je dolga približno 500 metrov. Čudoviti enodnevni izleti za družine!
Vrnemo se po isti poti, za celotno pot, s povratkom vred bomo potrebovali približno pol ure. Na neutrjeno pot pridemo na koncu nasipa ob reki Iška, tukaj pri povratku namesto na leseno pot zavijemo levo na travnik. Pot je speljana krožno, dolga je 2, 5 km, za celotno pot bomo potrebovali eno uro in pol. Za na pot obujemo pohodno obutev, če pa dežuje, bodo prav prišli tudi škornji. Pot nas vodi tudi skozi mejice ob reki Iški in skozi poplavni gozd, v tem delu je pot deloma osenčena. Celotna pot je označena z 8 točkami, vsebina je opisana v žepnem vodiču po učni poti. Vodnik si lahko prej stiskamo doma in ga imamo na poti pri sebi. Vodnik v si lahko stiskate na tej povezavi.
Če želite strokovno vodenje po poti, se obrnite na Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, poznavalci ptic vam bodo na poti razložili vse, kar ste želeli videti o živalih v teh krajih, podrobno pa vam bodo predstavili kosca.
Pot ob reki Iška – Okljuk
Pot ob reki Iška poteka med Iškim Vintgarjem in Lipami. Pot je dolga 13 km, primerna je za obisk s kolesom, lahko pa se odpravite tudi peš. Ob poti so postavljene informativne in usmerjevalne table, spoznali jih bomo po maskoti učne poti, to je Okljukec. Iška je slikovita reka, ki najprej teče po razgibanem in divjem Iškem Vintgarju, nato po rodovitnem Iškem vršaju in na koncu po močvirnem Ljubljanskem barju.
Celotno pot reke Iške, si lahko ogledamo na 11 informativnih tablah. Na informativnih tablah bomo izvedeli vse o reki Iški in Ljubljanskem barju:Krajinski park Ljubljansko barje, Pot ob reki Iški – “Okljuk”, Divji Vintgar, Skrivnosti zaledja Iške, Iški daljnovod, Iška se predstavi, Pahljača je nasuta, Razkošje pitne vode, V kanal!, Morost, Žitnica Habsburške monarhije?
Za boljše razumevanje lahko na pot vzamemo zloženko o poti, ki je v tiskani obliki na voljo na sedežu Krajinskega parka Ljubljansko barje in Občine Ig.
Pot barjanska okna
Učna pot Barjanska okna na popelje po izvirih na območju Ljubljanskega barja in na njegovem obrobju. Največ izvirov je na meji med prodnimi nanosi reke Iške in Barjem. Na poti bomo izvedeli, zakaj voda prihaja na plano prav tam, ter izvedeli bomo tudi to, da so bila barjanska okna nekoč precej večja kot danes.
Izvedeli bomo tudi, kakšen je pomen vodnih izvirov. Na poti pri odkrivanju barjanskih oken, nas pot pripelje do razgledne ploščadi ob Strahomerskih oknih. Na ploščadi so postavljene slikovite informativne table in tri sestavljanke. Izvedeli bomo tudi, da kanal Jevšnik ni čisto običajen izsuševalni kanal.
Učna pot se nahaja med Podkrajem in Lipami. Najprej se peljemo do vasi Podkraj, kjer nas usmerjevalne table usmerijo po celotni učni poti. Pot se ob reki Iški združi s potjo Okljuk. Nadaljujemo lahko do okrepčevalnice Kolišče v Lipah po poti ob reki Iški – Okljuk, tam nas table usmerijo na Pot barjanska okna. Pot od Podkraja do reke Iške je dolga približno 2 km, za pot bomo potrebovali okoli pol ure. V poletnem času je napoti malo sence, zato se primerno zaščitimo.
Učna pot je nastala v okviru projekta Ohranjanje in promocija vodnih biotopov-kali in barjanska okna za prihodnost (LOKNA), sofinanciranega iz sredstev operativnega programa teritorialnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013.
Učna pot Bevke krožna in dolga
Na učno pot Bevke se lahko odpravimo po krožni ali po dolgi poti. Pot se nahaja južno od Bevk, med osamelcem Gradišče in Ljubljanico. Na poti bomo spoznali reko Ljubljanico, barjanske travnike, kulturno dediščino, izkoriščanje studencev izpod osamelcev, kako so potovali čez Ljubljansko barje nekoč in kako se prilagajajo poplavam.
Izhodišče za Bevkovo pot je izpred parkirišča pri osamelcu Gradišče. Če želimo izvedeti še več o Bevkovi poti, se lahko podamo na daljšo pot, ki je pričnemo izpred Športnega parka Bevke, do izhodišča bomo prehodili 2 km več. Na pot pa se lahko podamo tudi izpred podružnične šole Bevke, do izhodišča je 600 metrov.
Celotna pot je dolga 6,5 km, za kar bomo potrebovali od dve do tri ure hoje. Pot je označena kot krožna ravninska makadamska pot. Del poti ob Stari strugi je speljana po kolovozu, ki je lahko občasno blaten. Pot je izpostavljena soncu, zato se primerno zaščitite.
Gozdna učna pot Draga pri Igu
Gozdna učna pot Draga pri Igu je lepo prenovljena pot, ki se dviga nad ribniki v dragi pri Igu. Pot je označena z markacijo belega lokvanja. Pot je dolga 3 km, speljana je krožno, za celotno pot bomo potrebovali približno 3 ure. Ob poti so postavljene informativne table, s pomočjo 27 informativnih tabel bomo spoznali nenavadne in manj znane pojave v gozdu.
Na poti bomo spoznali tudi razširjene in tudi manj poznane drevesne vrste in tudi značilna gozdna opravila. Na pot se lahko odpravimo z pregledno napisanim vodnikom, še več pa se bomo naučili, če nas na poti spremlja gozdar ali usposobljen vodnik.
Do učne poti Draga pri Igu pridemo tako, da zavijemo proti Igu in nato sledimo smerokazom. Po Ižanski cesti se pripeljemo do Iga, tam zavijemo s prednostne ceste in se peljemo do vasi Kremenica. Konec vasi zavijemo desno na drugem odcepu in sledimo ozki cesti in kmalu pridemo do table, ki označuje naravni spomenik Ribniki pri Dragi. Izhodišče učne poti je pri Lovskem domu v dragi, to je tik ob velikem ribniku, kjer lahko tudi parkiramo. Za ogled učne poti bomo potrebovali 1 uro časa, pot je speljana po urejeni gozdni poti.
Pijavška barjanska pot
Pijavška barjanska pot je na Škofljici, poteka od Pijave Gorice na barjansko ravnico med Želimljami in Igom. Na poti bomo spoznali zanimivosti Pijave Gorice, značilne močvirne rastline in živali, ter zanimivosti o zajetju pitne vode.
Pot je dolga okoli 8 km, peš jo bomo opravili v dveh urah. Na pot se lahko podamo tudi s kolesom, pohodno kolesarska pot je speljana krožno, večinoma poteka po poljskih poteh. Celotna pot je opremljena z informativnimi tablami, organizirani tudi enodnevni izleti za družine.
Lačna – 451 m
Lačna leži na 451 metrih nadmorske višine, preko strmega gozdnatega pobočja se lahko iz Hrastovlj odpravimo tudi z otroki. Na lačni stoji razgledni stolp, ki bo najbolj zanimiv za otroke. Krožna pot nas nato popelje v naselje Kubed in nato nazaj v Hrastovlje. Lačna je razpotegnjeno naselje južno od Črnega Kala. Naselje leži nasproti skalnate pregrade Kraškega roba.
Lačna je bila nekoč gola in so na njej še pasli živino. Vendar je bila paša revna, zato je bila živina pogosto lačna, od tu tudi ime vrha. Na Lačno lahko gremo po več poteh, ki so speljane iz Gračišča, Sočerge, Hrastovelj in Kubeda. Pot iz Hrastovelj in Kubeda lahko povežemo v prijetno krožno pot. Na poti nas pričaka precej zanimivosti, najprej na nizki vzpetini opazimo taborsko obzidje z okroglima stolpoma, znotraj obzidja pa stoji cerkev Svete Trojice. Cerkev ima vitek zvonik, poznana pa je po sliki Janeza iz Kastva, mrtvaški ples.
Opis poti krožne poti do Lačne – Hrastovlje – Kubed – Hrastovlje
Na primorski avtocesti na Črnem Kalu zavijemo proti vasi Hrastovlje in tam na primernem mestu parkiramo. Pri znameniti cerkvi parkiramo in poiščemo planinske oznake za Lačno. Pot nas vodi od cerkve mimo večje gostilne proti jugozahodu. Za hišo ki stoji na robu vasi, zavijemo levo in pot nas nekaj časa vodi med vinogradi. Po Kolovozu se hitro umaknemo iz gozdnatega vrha in se približamo vznožju Lačne. Ko pridemo do dveh hrastov, ki rasteta skupaj, nas pot vodi na široko pot, ki nas popelje visoko nad vinograde. Tukaj hodimo po prijetnem mešanem gozdu, obdajajo nas dišeči bori in hrasti.
Sedaj pot postaja vse bolj strma, na pobočju pod nami lahko občudujemo gola rebra, ki je jih je izdolbla narava. Tukaj bodimo previdni, posebej skrbno varujmo otroke. Ko premagamo strmino, se za našim hrbtom prikaže Slavnik. Steza nas sedaj pelje po suhi travi in nato preko skladovnic ostrega kamenja. Nato zavijemo čez grobo melišče in kmalu se vzpnemo na obli hrbet. Tukaj se nenadoma pred nami pojavi razgledni stolp, ravno pravi čas, saj nas je strmina malo utrudila.
Razgledni stolp na Lačni in naselje Kubed
Po kovinskih lestvi se vzpnemo na stolp, kjer nas pričaka prelep pogled. Vidimo Koprsko pristanišče, Tinjan, Trst, viadukt Črni Kal, Socerb, Kraški rob in nad njim Slavnik. Ko se naužijemo razgleda in se okrepčamo, nas čaka pot proti Kubedu. Na tej poti se lahko sprostimo, saj je precej bolj položna. Pot nas najprej popelje ob kamniti ogradi in čez nekaj časa se spusti nekoliko navzdol. Ko prispemo do lovske preže, za kratek čas zavijemo na širšo pot, ki jo kmalu zapustimo. Sedaj med drevjem že vidimo naselje Kubed, pot pa nas vodi pod skalnat rob in po lepo izdelanih stopnicah se spustimo do ceste.
Kubed je zanimivo naselje pod kraško vzpetino Gradom, ki je bilo v pisnih virih prvič omenjeno že v 11.stoletju. Na vzpetini Grad je del ohranjene srednjeveške utrdbe, ki jo je zgradil Ulrich Weimarski. Na robu griča, od katerim je vas, stoji srednjeveška cerkev Svetega Florijana. Naša pot nas popelje do prvih hiš v naselju kjer zavije desno. Spustimo se do ceste proti Rižani, jo prečkamo in nadaljujemo po kolovozu, ki nas pripelje do izhodišča v Hrastovlje.
Priporočamo: Enodnevni izleti za družine: Do izhodišča za Lačno 451 metrov,se na avtocesti Ljubljana – Koper usmerimo na izvoz Črni Kal. Pot nadaljujemo do Hrastovelj, 165 m. V bližini cerkve parkiramo in se po označeni poti podamo na lahko označeno krožno pot. Za celotno pot Hrastovlje – Lačna – Kubed – Hrastovlje, bomo potrebovali okoli 3 ure.
Slavnik – 1028 m
Enodnevni družinski izleti po Sloveniji – kam na izlet za vikend, kam na izlet z otrokom? kako pogosto se to vprašamo ko se bliža vikend in je napovedano lepo vreme. Najboljši izleti po Sloveniji so prav gotovo tisti, kjer združimo prijetno s koristnim, se dobro razmigamo in mogoče naberemo še nekaj zdravilnih zelišč. Naš današnji namig za enodnevni izlet: Slavnik!
Slavnik zaključuje planotasto in kraško pokrajino Čičarijo na severozahodu. Slavnik je z višino 1029 metrov najbližje morju med tisočaki. Na jugu Slavnik obdaja Podgorski kras, na severu pa Podgrajsko podolje. Ko se povzpnemo na Slavnik, nas ob lepem vremenu pričaka prelep razgled proti Šavrinskim brdom, v ozadju pa vidimo tudi morje. Razgled se razteza tudi do Učke s Kvarnerskim zalivom, vidimo pa tudi Nanos in Alpe na severu. Če se na Slavnik odpravimo aprila ali maja, nas bodo pričakale prelepe cvetlice, posebej zanimiva je Velikonočnica, Pulsatilla grandis.
Na Slavnik se lahko odpravimo po različnih poteh, najpogosteje pa je izhodišče naselje Podgorje. Na Slavnik se lahko podamo v vseh letnih časih, vzpona se izogibajmo le ob res slabem vremenu in ob močni burji.
Od naselja Podgorje na nadmorski višini 520 metrov in do Slavnika na nadmorski višini 1028 metrov bomo premagali 508 metrov nadmorske višine. Za pot do vrha bomo potrebovali približno 2 uri in za povratek 1 uro. Poti so označene kot nezahtevne, čeprav moramo biti posebej previdni pri sestopu, posebej če so kamni mokri in spolzki.
Opis poti Podgorje – Slavnik
Do Podgorja pridemo tako, da na avtocesti proti Kopru takoj za tunelom Kastelec zavijemo desno in na prvem križišču levo. Nadaljujemo po cesti ki nas pelje po nadvozu nad avtocesto, mimo kamnoloma in Črnotič vse do Podgorja. Pri športnem igrišču je urejeno parkirišče, od tam se odpravimo proti koncu vasi. Pot nadaljujemo mimo smerokaza ki označuje krajšo pot in se pričnemo vzpenjati po jugozahodnih pobočjih Slavnika.
Ko nas pot pripelje iz gozda, se srečamo z mnogimi drugimi potmi, ki se vzpenjajo proti Tumovi koči, ki stoji tik pod vrhom. Ta pot je precej bolj položna kot krajša pot proti Slavniku, zato je primerna tudi za otroke in za zimske vzpone. Ta pot je priljubljena tudi med gorskimi kolesarji.
Vračamo se lahko po isti poti, ali pa napravimo krožno pot in se pod Tumovo kočo usmerimo na pot, ki pelje naravnost navzdol po gozdni strmini proti Podgorju. Čudoviti enodnevni izleti po Sloveniji!
Enodnevni izleti za družine:
