Prvič se je turistična ponudba adrenalinskih dejavnosti v Sloveniji pojavila leta 1981, kot dodatna ponudba v avtokampih, Šobec in Zaka, pozneje pa še širše, kot dodatna ponudba za hotelske goste. Sprva so se takšnih izletov udeleževali le tujci. Slovenski turisti so se prebudili s slovensko osamosvojitvijo leta 1991, ko je zaradi vojne na Balkanu močno upadel obmorski turizem.
Od leta 1991 je Bovško center za tovrstni turizem v Sloveniji. Novi aktraktivni športi vse bolj pospešujejo razvoj adrenalinskih dejavnosti. Pionir in starosta slovenskega raftinga je prav gotovo Valant Janez, ki je že davnega leta 1981 v Ljubljani,skupaj z Dušanom Šparovcem ustanovil Splavarsko čolnarsko društvo SAVA, ki se je kot prvo tovrstno društvo v bivši Jugoslaviji začelo ukvarjati z organizacijo spustov z gumijastimi čolni po divjih vodah pri nas in v tujini.
Kazalo
Rafting v Sloveniji
Valant Janez, prijatelji ga kličejo Karlo Lopata, je do leta 1981 preizkusil že veliko adrenalinskih športov. Ekstremno smučanje, turni smuki, letenje z zmajem, planinarjenje, plezanje, soteskanje. Večini je bil kos! Vendar mu je ves čas šlo samo za adrenalinsko uživanje v naravnih lepotah. Kaj pa rafting?
Janezu so na uho prišle skope novice, da se v Ameriki že od leta 1976 ukvarjajo z raftingom in nov izziv je bil tu. Legenda slovenskega zmajarstva in balonarstva Avi Šorn je stanoval blizu vojaškega odpada za Bežigradom in z Janezom kmalu od tam pretihotapita prve zametke kasnejšega rafta v Sloveniji. To so bili elipsoidni gumaki, ki jih je vojska uporabljala za desant. Model je bil v Hitlerjevih časih namenjen za premik čez reko.
Prvi zgodovinski spust po Savi Bohinjki
Leta 1977 napoči zgodovinski spust po Savi Bohinjki, kjer sta se Janezu pridružila Avi Šorn in že pokojni Homar Stane. Leto zatem sledi spust po izjemno zahtevnem Blejskem Vintgarju, kjer je bil prisoten Milan Rebula.
Ti pogumni možje, ki so se spopadli z divjimi rekami, so s spusti prehiteli vse ostale raftarje v Sloveniji in celo v Evropi, razen Francozov. Rafting v Sloveniji se je razmahnil, reka Sava in Soča sta postali raj za ekstremni turizem. Medtem pa je Janezova velika ljubezen postala črnogorska reka Tara. Po
80 kilometrov divje reke, z več kot 40 brzicami zahteva veliko izkušenj. Janez Valant jih gotovo ima! Fočani ga imajo za nekakšnega naslednika splavarjev iz Foče, ki so prevažali les in ljudi. Vsak spust po celotni reki traja 2 – 3 dni, poskrbljeno je za dobro družbo in hrano, možnost spanja pa je v vasi Tepci. Dobro se boste zabavali, razmigali boste celo telo in se naužili svežega zraka in neokrnjene narave.
Rafting po reki Tari
Marca 2016, je bila 25 letnica prvega zimskega spusta, kmalu pa bo 35 letnica prvega spusta z gumijastim čolnom po celotni reki Tari. RTV je o zimskem spustu takrat napravil dvajsetminutni dokumentarni film, ki je zelo pomemben dokument o ratfingu na reki Tari.
V vseh letih je Janez po Evropskih rekah zvozil mnogo ljudi, vendar ga še vedno vabi njegova ljubica! Vsi, ki bi radi ponovili avanturo izpred mnogih let in vsi, ki še niste bili z Janezom na Tari, ste ponovno vabljeni v njegovo družbo.
Kaj je rafting?
Rafting je angleška beseda in bi jo preprosto lahko imenovali splavarjenje.
Splavarsko – čolnarsko društvo SAVA je delovalo od leta 1981 do leta 2013. V vse teh letih so člani društva obiskali vse glavne reke v Evropi in si nabrali veliko izkušenj. Nikoli niso popolnoma šli v zaslužkarstvo, čeprav bi s svojimi izkušnjami prav gotovo lahko. Kaj sploh je rafting?
Rafting ni le borba s ponorelo reko 6 ali 8 norih fantov ali deklet, ko so polni adrenalina, ampak je to prijateljstvo, pridobivanje fizične moči in spodbujanje mladih ali starejših k pozitivnemu razmišljanju pri druženju in ukvarjanju s športom. To je bil dolga leta tudi moto Splavarsko – čolnarskega društva SAVA in veliko ljubiteljev športa se je dolga leta zgledovalo po njem.
Kaj je ekstremni turizem?
S pojmom ekstremni turizem ( prvi poimenoval profesor Janez Valant od leta 1992 ) označujemo dejavnosti aktivne rekreacije s poudarkom na dinamični komponenti, kjer so turisti aktivni udeleženci, ne glede na njihovo starost in psihofizične sposobnosti pri adrenalinskih dejavnostih.
Stopnja ekstremnosti se spreminja in se določi za vsako dejavnost in udeleženca posebej. Vse to pa se mora dogajati v čistem naravnem okolju.
Ekstremni turizem je vrsta turizma, ki organizira potovanje v nevarne kraje, kot so pragozdovi, puščave, jame, gore in drugi težje dostopni kraji. Ekstremni turizem se prekriva z ekstremnimi športi. Atrakcija ekstremnega turizma je v tveganosti in v različnih stopnjah težavnosti.
