Znani Slovenski slapovi– kateri Slovenski slap vam je najbolj všeč? Ko iščem po spominu imam na vse obiske slapov prelepe spomine in težko se je odločiti kateri je najlepši. Mnoge očarajo manjši in manj poznani slapovi, spet drugi raje obiščejo turistično oblegane slapove, kot na primer slap Savica. Običajno ogled slapov vključimo v družinske izlete ali pa si jih obiščemo na hribovskih turah.
Naš namig za obisk slapov: Veliki slap Kozjak, Sedelnikov slap, slap Boka, Slap Virje
Kazalo
Obisk slapov je pogosto vključen v naše izlete, obiščemo jih na enodnevnih izletih ali pa se pri njih ustavimo ko se vračamo iz pohodnih tur. Mnogi slapovi so priljubljeni tudi zato, ker so lahko dostopni in jih lahko obiščemo z majhnimi otroci. Najbolj poznani Slovenski slapovi:
Slap Savica, slap Kozjak, Slap Boka, Martuljški slapovi, Slap Peričnik, slapova v Kotu, Tamarski slap, Nadiško Šumelišče, slapova male Pišnice, slapovi suhe Pišnice, Vintgarski Šum, slapovi Belega potoka, slapovi Mostnice, Ribnica, Ptonc, Slapišče suhe, Snedčca, Govic, slapovi Predilnice, Ilovec, Mangrtski potok, Reščev slap, Kotlina pod Jerebico, slapovi Možnice, slapovi Gorejce, slapovi Fratarice, Kaludrica, slapovi Suhega potoka, Mlinarica, Belopotoški slapovi – Zadnjica.
Slap v botaničnem vrtu Juliana, izvir Soče in slapišče pod njim, Ležarca, Paverjev slap – Podolski slap, Kloma, Šumnik, slapovi Lepence, slapišče levega pritoka Vrsnika, korita in slapovi Vrsnika, korita in slapovi Suhega potoka, slapovi levega in desnega Pščaka, Ozmica – Azmica, Jelovšček, korita Tolminke in Zadlaščice, Sedelnikov slap Pernice.
To so najbolj znani Slovenski slapovi, seveda pa poznamo še veliko manjših, težje dostopnih in takšnih, ki privrejo na dan samo ob večjem deževju ali ko se topi sneg v gorah. Slovenija je dežela vode in mogoče se sploh ne zavedamo kakšno bogastvo je to.
Potok Kozjak priteče izpod Krnčice in Polovnika, pot si utira skozi ozka in težko dostopna korita. Njegova težka pot se vije med Drežnico in Magozdom in preden se izlije v Sočo iz njene leve strani pri Kobaridu, se mogočno spusti čez dva prelepa slapova.
Slap si lahko ogledamo iz razgledne ploščadi, medtem ko do višjega slapu, ki je visok 15 metrov, ne moramo. Zgornji slap se nahaja v tesni soteski, pot do njega onemogoča velik tolmun.
Najprej se zapeljemo do Kobarida in tam sledimo cesti za Drežnico. Zapeljemo čez most na Soči in takoj za mostom zavijemo levo. Avto pustimo na označenem parkirišču in se odpravimo po poti čez travnik proti severu. Pot se kmalu približa Soči in nato zavije desno.
Po krajšem vzponu pridemo do mostu čez potok Kozjak in malo višje se nam odpre čudovit razgled na 8 metrov visok slap Mali Kozjak. Pot do Velikega Kozjaka nadaljujemo desno, pot nas pelje čez gozd do potoka in naprej v ozko sotesko in poteka tik ob skalah.
Pot tukaj je dobro vzdrževana in tudi zavarovana, po nekaj minutah prispemo do lesene razgledne ploščadi. Pred leseno ploščadjo je velik tolmun, nasproti nas pa si lahko oči napasemo na prečudovitem slapu Veliki Kozjak.
Velik slap Kozjak je na nadmorski višini 250 metrov, pot do njega je lahka označena pot. Od parkirišča do slapu bomo potrebovali 25 minut, priporočljiva je čelada, veliko skrb posvetimo varovanju otrok.
Bistriški jarek je malo manj poznana dolina reke Bistrice v bližini Mute in vasi Gortina. Bistriški jarek je dolina dolga 6 km, skozi prelepo dolino se vije reka Bistrica.
Iz Bistriškega jarka vodi več pohodnih poti: Pernice, Sveti Jernej, Sveti Primož, Bricnik, Košenjak, Sveti Urban, ogledamo pa si lahko tudi prelepi Sedelnikov slap.
Do Sedelnikovega slapa na nadmorski višini 500 m, se podamo iz Bistriškega jarka, ki je na nadmorski višini 415 metrov.
Do Bistriškega jarka se pripeljemo po cesti iz Dravograda proti Mariboru in nato zavijemo levo proti naselju Gortina. Pot nadaljujemo po cesti proti Muti in nato zavijemo levo pri oznaki za Bistriški jarek. Ko prispemo v vas, parkiramo pri Glasbenem domu in se nato odpravimo po cesti do razpotja pri kapelici.
Tukaj zavijemo desno proti Sedelnikovemu slapu in najprej pridemo do kapelice in takoj za njo prečimo Mučko Bistrico. Ko prečimo Mučko Bistrico, ki izvira na južnem pobočju vrha Kleinalpl (1759 m) v južnem delu Golice, se po poti podamo v gozd, ki se vzpenja ob potočku.
Po nekaj minutah hoje se pot razcepi, mi nadaljujemo naravnost proti slapu, strmo desno se odcepi pot do Svetega Jerneja. Nekoliko naprej še enkrat prečimo potok in pot nadaljujemo po deloma ograjeni poti do Sedelnikovega slapu. Lahka označena pot, za katero bomo potrebovali samo 12 minut, primerna za izlet z majhnimi otroci.
Slap Peričnik je prelep slap, ki je zaščiten kot naravna dediščina. V preteklosti so veliko razmišljali, kako bi moč njegove vode izrabili za pridobivanje elektrike, a se to ni zgodilo in so ohranili njegovo lepoto. Do slapu pridemo iz smeri Mojstrane in njegova posebna lepota je tudi v tem, da lahko gremo čisto pod slap. Slap je visok 52 metrov in je prava paša za oči.
Iz Mojstrane se pripeljemo do Koče pri Peričniku in tukaj nas informacijske table usmerijo proti slapu. Od koče do spodnjega slapu bomo potrebovali samo deset minut. Pot lahko nadaljujemo tudi naprej in gremo pod slapom na drugo stran, tukaj je pot mokra in spolzka, zato moramo biti še posebej previdni. Ogledamo si lahko še gornji slap, ki je visok 16 metrov, a je vseeno vreden ogleda.
Če se pripeljemo po Gorenjski avtocesti, jo zapustimo na izvozu Hrušica in pot nadaljujemo proti Kranjski gori. Pred vasjo Dovje zavijemo proti Mojstrani in naprej v dolino vrat. Peljemo se vse do parkirišča, ki je v bližino koče pri slapu Peričnik.
Tukaj nas pričakajo table, ki nas usmerijo proti slapu. Peš pot se strmo vzpne po desnem bregu Peričnika, skozi gozd po 10 minutah pridemo do razgledne točke spodnjega Peričnika na nadmorski višini 800 m.
Od Koče pri Peričniku na nadmorski višini 750 metrov do spodnjega slapu Peričnik, 52 metrov, na nadmorski višini 800 metrov, bomo potrebovali 10 minut. Pot je označena kot lahko označena pot, v zimskem času bomo mogoče potrebovali cepin in dereze. Do gornjega slapu, ki je visok 16 metrov, bomo potrebovali še 5 minut. Kljub temu, da je pot označena kot nezahtevna, vseeno poskrbimo za varnost naših otrok.
Slap Rinka je približno 90 metrov visok slap, ki pada čez navpično steno. Slap si lahko ogledamo izpred koče Orlovo gnezdo. Slap ima izredno dolg padec in zaradi tega se voda razprši v kapljice, kar je čudovita osvežitev v poletnem času.
Kadar je močno deževje, ima tudi slap največ vode in takrat je tudi najbolj obiskan. V zimskem času se na zaledenelem slapu preizkušajo plezalci. Slap Rinka je bil leta 1987 razglašen kot naravni spomenik, prelepa naravna znamenitost privablja tudi mnoge turiste. Čudovita ideja za enodnevni izlet po Sloveniji!
Čez Mozirje se najprej odpeljemo v Luče in nato nadaljujemo v Logarsko dolino. Za vasjo Solčava pridemo do križišča, kjer levo zavijemo v Logarsko dolino in tam tudi plačamo cestnino za obisk doline. zapeljemo se do parkirišča pri koči pod slapom Rinka in tam pustimo avto.
S parkirišča se takoj usmerimo na široko turistično pot, ki se zložno vzpenja proti slapu. Po desetih minutah hoje nas pot pripelje iz gozda in do razpotja, kjer zavijemo desno. Nato se po stopnicah povzpnemo do Orlovega gnezda, od tam je čudovit razgled na slap Rinka.
Od koče pri slapu Rinka do Orlovega gnezda vodi lahka označena pot, za katero bomo potrebovali 15 minut. Izlet je primeren tudi za otroke.
Okoli Bovca je mnogo prelepih slapov, ki jim pošilja del vode v dolino Soče mogočni kraški masiv Kanin. Če smo na družinskem izletu v Bovcu, moramo nujno obiskati prelep slap Boka. Slap Boka pada 106 metrov globoko in spada med najveličastnejše slapove v Sloveniji.
Izhodišče za obisk slapu Boka je parkirišče ob cesti Bovec – Žaga – Kobarid, pri mostu čez hudournik Boka, 6 km zahodno od Bovca. Za pot do slapu Boka od parkirišča na zahodnem bregu potoka Boke, bomo potrebovali približno 1 uro in 45 minut. Pot je deloma strma in naporna, vmes prečimo nekaj skalnih pragov. Naš namig: znani slovenski slapovi, ideje za enodnevni izlet: Slap Boka!
Od parkirišča na zahodnem bregu potoka Boke najprej prečkamo glavno cesto, pozorni smo na smerokaz slap Boka. Nekaj časa hodimo po makadamski cesti in ko pridemo do križišča zavijemo levo. Prav tako makadamska pot nas pelje do smerokaza za slap Boka, kjer znova zavijemo levo. Sledimo markirani poti, kjer je nekaj grušča in vodi skozi gozd.
Pot nas pripelje do razgledišča na nadmorski višini 645 metrov. Razgledna ploščad je ob robu soteske Boka in z nje se nam nudi prelep razgled na slap Boka.
Slap Virje je pritok Glijuna, ki se nato zliva v Sočo pod Bovcem. Izhodišče za pot do slapu Virje je parkirišče pri spodnji postaji žičnice Kanin. Do slapu Virje in do izvira Giljuna, bomo potrebovali približno 2 uri in 45 minut, pot je označena kot lahka pohodna pot, ki je primerna tudi za otroke. Če želimo skrajšati pohod, se odpeljemo do vasi Plužna in se od tam napotimo do slapu. Naš namig: znani slovenski slapovi: Slap Virje!
S parkirišča od spodnje postaje kaninske žičnice v Bovcu – Dvor, se napotimo na označeno pot do vasi Plužna. Pot pelje pod traso žičnice do roba soteske in nato do vasi Plužna na nadmorski višini 448 m. Ko pridemo v vasi Plužna do vodnjaka sredi vasi, zavijemo ostro desno navzgor. Po cesti gremo vse do smerokaza za Jezero in od tam sledimo oznakam do slapu Virje.
Od slapu Virje se vrnemo na cesto in zavijemo levo do mostu čez potok Gljun. Takoj ko prečkamo most, zavijemo desno navzgor do izvira potoka Gljuna, na nadmorski višini 460 metrov. Potok Gljun je močan kraški izvir, njegovo vodo deloma odvajajo v akumulacijsko jezero.
Od jezera so napeljane cevi do male hidroelektrarne Plužna. Z zahodnega dela Pluženskega jezera pelje pot ob pokritem kanalu in se nato strmo levo spusti do vasi Gapec. Pot prečka potok Gljun in pred igriščem za golf zavije levo. Pot nas sedaj pelje ob potoku Ročica in po približno 200 metrih zavije desno v gozd in čez travnike do spodnje postaje žičnice v Bovcu.
Za obisk slapu Virje, izvira Glijuna in akumulacijskega jezera Plužna, bomo potrebovali od spodnje postaje žičnice kanin, približno 2 uri in 45 minut.
Znani Slovenski slapovi: Velik slap Kozjak
Kaj je seboroični dermatitis? Seboroični dermatitis ali ekcem je kronično vnetno stanje kože, ki prizadene…
Bolečine v križu in artritis spadata med najpogostejše težave, ki vplivajo na kakovost življenja milijonov ljudi po svetu.…
Najbolj priljubljene Božične sladice v Sloveniji! Tradicionalni slovenski Božični recepti so še vedno izredno priljubljeni,…
Recepti za najboljše božične piškote! Božični čas ni popoln brez omamnih vonjav sveže pečenih piškotov.…
Katere so najbolj priljubljene božične sladice? Božični čas je pravi raj za sladkosnede! Vonj po…
Redko kdo povezuje pitje vode z zdravjem hrbta, a zadosten vnos tekočine igra ključno vlogo…
This website uses cookies.