Ko ti postavijo diagnozo rak, se zgodi marsikaj. Prva misel je vsekakor smrt, sploh, če se še nikoli nismo srečali s kom, ki je to bolezen premagal.

V zadnjih letih se mi je zgodilo veliko stvari, groznih, manj groznih….pa lepih, veliko lepih. Na slabe stvari, ki so se mi dogajale v življenju, sem začela gledati iz druge perspektive, se pravi da že mora biti tako. Takšna je naša usoda, sedaj sem vse slabo že doživela in resnično se mi kaj slabšega ne more več zgoditi.

Prebolela sem ločitev, sprijaznila sem se, da nimam več mojih otrok ob sebi, preživela degradacijo v službi, prebolela svoj osebni finančni poraz.

Tako bog, če si tam zgoraj..a je bilo dovolj?

Seveda pa to ne gre tako zlahka. Očitno mi je bila namenjena še ena težka preizkušnja, prišla je v obliki raka na danki. Diagnozo so mi postavili ravno na 47 rojstni dan,
bila sem polna življenja, pripravljala sem se na poroko. Pomislite!! Poroka!

Vsaka nevesta se svoje poroke loti drugače, na prvem mestu je seveda obleka, najlepši čevlji na svetu, frizura, pa še, pa še…

Vsaka, ki se je kdaj poročila, dobro ve o čem govorim.

kako sprejeti bolezen rak

Prvi šok, strah, jeza…Zakaj jaz? Zakaj zdaj? Si res ne zaslužim malo sreče?

Misli o smrti, bolečini, hudi stranski učinki obsevanja in kemoterapije, depresija. Seveda se je vse to dogajalo, a moje misli so bile vseeno več pri urejanju poroke, kot pa pri raku.

Samo osem mesecev življenja? Pa kaj še, želim uživati v svojem novem in lepem zakonu, želim ljubiti, želim deliti življenje z mojim možem.

Zato sem se odločila, da na teh straneh z vami delim moj boj z rakom na drugačen način, na pozitiven, z malo humorja, pa veliko, veliko želja vsem, ki se spopadate z to kruto boleznijo.

Vesela bom vsakega vašega odziva, komentarja. Zelo bi bila vesela, če bi z mano delili tudi lepe strani raka, pozitivne izkušnje pri zdravljenju, male stvari, ki so vas osrečevale, ko ste se zdravili…

RAK NE POMENI VEDNO SMRT!

Zato pozitivno, ampak meni te besede ne več omenjati, lahko se zgodi, da vas žgečkam do smrti.